Od certifikatov do rudnikov v Kongu

Del denarja, ki si ga je nekdanja skupina Aktiva pred propadom sposodila pri bankah, je prek Luksemburga poniknil na Nizozemskem. Ko so njena podjetja premikala premoženje izven dosega upnikov, je skupino kljub formalnem izstopu še vedno upravljal Darko Horvat.

Leta 2010 se je vodstvo podjetja CG Invest, ključnega slovenskega podjetja finančne skupine Aktiva, z Banko Celje pogajalo za podaljšanje posojil. Pogajanja so bila uspešna: Banka Celje je podaljšala za dobrih 27 milijonov evrov posojil, podobno pa so v istem letu storile tudi druge slovenske banke.

Istočasno so Aktivina podjetja v Luksemburgu in na Nizozemskem izvedla finančno-poslovno operacijo, na zaključku katere je CG Invest, z njim pa tudi slovenske banke, ostal praznih rok. Po stečaju CG Invest leta 2013, je za poplačilo upnikov zmanjkalo skoraj 250 milijonov evrov, pet slovenskih bank pa je na DUTB preneslo 95 milijonov evrov slabih terjatev do tega podjetja.

Novinarji nepridobitnega spletnega medija Oštra so v okviru mednarodnega preiskovalnega novinarskega projekta OpenLux, v katerem so novinarji analizirali podatke luksemburškega poslovnega registra, rekonstruirali del toka denarja iz slovenskih bank v podjetja skupine Aktiva v tujini.

Lastniško stičišče zdaj že propadle skupine Aktive, ki je zrasla prek certifikatske privatizacije v 90. letih, je bilo prav v Luksemburgu. Njene lovke so se poleg Slovenije razprostirale v Romunijo, na Nizozemsko, v Veliko Britanijo, britansko davčno oazo Guernsey in na nizozemske Antile, od tam pa vse do rudnikov v Demokratični republiki Kongo.

Ustanovitelj Aktive, mariborčan Darko Horvat, v času teh operacij formalno ni imel več nobene vloge v skupini. Toda dokument specializiranega državnega tožilstva, ki so ga pridobili novinarji Oštra, tega ne potrjuje.

Kot so ugotovili kriminalisti, je Horvat do leta 2011 skupaj s ključnim Aktivnim direktorjem v Veliki Britaniji nadzoroval centralni bančni račun skupine v Londonu, kamor se je stekal ves denar Aktivinih podjetij. Prav tako se je kljub formalnemu umiku osebno udeleževal sestankov na Banki Celje in dosegel podaljšanje kasneje nepoplačanih posojil.

Več o kreativnih financah skupine Aktiva pred njenim propadom lahko preberete na neprofitnem spletnem mediju Oštro.si.