Hojsu in njegovi mami ponagajala Udba

Minister za notranje zadeve je prepričan, da je v policiji še zmeraj zelo živa tako imenovana stara Udba, ki skrbi za diskreditacijo politikov

Včerajšnji nastop notranjega ministra Aleša Hojsa v Odmevih bi skoraj minil brez zanj zoprnih vprašanj o njegovem poskusu vstopa na Hrvaško, ki trenutno popolnoma upravičeno vznemirja slovensko javnost, ujeto v enoletno rigorozno sledenje ukrepom in odlokom zaradi epidemije, ki so dodobra omejili naša življenja. Sploh po tistem, ko je postalo očitno, da je Slovenska policija našla alibi za njegove kršitve odloka, ki jih, skupaj s številnimi drugimi, zaznavam v poskusu njegovega izleta čez mejo.

Na koncu se je Rosvita Pesek ob njem ojunačila in ga vendarle povprašala tudi o tem. Ne moremo biti zadovoljni z dosedanjo medijsko obravnavo, kjer njegovih več kot očitno spornih ravnanj novinarji niso uspeli dovolj kritično analizirati s pomočjo mnenj pravnih in drugih strokovnjakov, tokrat pa je v studiu v svoji stari maniri minister za vse okrivil "staro Udbo", tem zlajnanim propagandnim in ideološkim trikom za preusmerjanje pozornosti in lokacijo sovražnika. Ta je bila tista, ki mu je tokrat zagodla:

"Torej več kot očitno je, da je v policiji še zmeraj zelo živa tako imenovana stara Udba, ki bolj skrbi za, bi rekel stvari, za katere mora skrbeti, ampak skrbi za to, da se diskreditirajo politiki."

Dve Udbi na delu

Jernej Battista je na Facebooku dobro povzel bistveno njegovega sklicevanja na "mračne sile", kot temu pravi njegov državni sekretar Franc Kangler:

"Ja, stara Udba je ugrabila tebe in mamico in vaju brez utemeljenega razloga za prehajanje občinskih (in regijskih) meja odpeljala na hrvaško mejo, ob tem pa vama prepovedala v avtomobilu uporabljati zaščitno masko, čeprav z mamico ne živiš v istem gospodinjstvu. Nova Udba pa je potem prisilila vrh Policije, da so izjavili, da nisi kršil nobenega odloka. #Banda"

Tanji Starič je v Odmevih 10. februarja minister že moral odgovoriti na poizvedbo, zakaj s sabo ni imel PCR testa. V pojasnilu, sicer polnem obratov in izgovorov, ki jih običajno državljani ponujajo ob kontroli policije, se sklicuje na lastno pozabljivost:

"Ne, pozabil sem test. Poglejte, redno tedensko se testiramo. Ko pa sem to ugotovil tam nekje v Kopru, da pač testa nimam, sem rekel, vseeno probam, me zanima, kakšne postopke Hrvati izvajajo…"

Na vprašanje, ali je vedel, da je negativen PCR test pogoj za vstop v državo, pa Hojs odgovarja: "Če bi vedel, bi ga imel. Kaj dejansko tam v danem trenutku zahtevajo, pa moram reči, da ne spremljam redno njihovih odlokov."

Nujno je lagal

Zelo nevedni minister je torej v enem dnevu, podobno kot že nelogični Počivalšek, iz "Ne, pozabil sem test" preklopil na alibi "Če bi vedel, bi ga imel". Jasno pa je, da ni mogel pozabiti na potrdilo o testiranju, če ni vedel za pogoje, zahtevane za prestop meje. Povedano drugače, alibija o pozabi in nevednosti se medsebojno izključujeta: če je pozabil, ni mogel biti neveden, toda če ni vedel, se ni mogel "tam nekje v Kopru" spomniti, da potrebuje potrdilo o PCR testu.

Če odmislimo vse druge nesmisle pri izigravanja odloka velja, da je v enem od ob navedenih alibijev v dveh dnevih minister lagal. In še to: na vprašanje, če je na podoben način že kdaj poskušal vstopati na Hrvaško, se je novinarki izmaknil. Tega ne komentira, jo je zavrnil.

Če česa, mu lastnega laganja ni mogla podtakniti Udba.

**Članek je bil prvotno objavljen na spletnem portalu IN MEDIA RES**