STA

14. 2. 2021  |  Svet

Kosovski Che Guevara?

Albin Kurti je bil kot študent z 22 leti na čelu uličnih protestov na Kosovu proti nekdanjemu srbskemu voditelju Slobodanu Miloševiću, ki je nad albansko večino na Kosovu poslal vojsko

Albin Kurti

Albin Kurti
© Agron Beqiri / WikiCommons

Po nedeljskih predčasnih parlamentarnih volitvah se premierski položaj ponovno obeta voditelju gibanja Samoopredelitev (Vetenvedosje) Albinu Kurtiju, ki si je zaradi svojega aktivizma že od študentskih let prislužil vzdevek kosovski Che Guevara.

Kot študent je bil z 22 leti na čelu uličnih protestov na Kosovu proti nekdanjemu srbskemu voditelju Slobodanu Miloševiću, ki je nad albansko večino na Kosovu poslal vojsko. V srbskih zaporih je moral kot politični zapornik presedeti dve leti. Znan je tudi po akcijah s solzivcem v kosovskem parlamentu zaradi nezadovoljstva s takrat vladajočo kosovsko politiko. Prav zaradi tega je bil leta 2018 pravnomočno pogojno obsojen, kar mu je onemogočilo sodelovanje na letošnjih pravočasnih volitvah.

Kosovski pravniki niso enotnega mnenja, ali lahko Kurti ponovno prevzame položaj predsednika kosovske vlade. V skladu z odločitvijo ustavnega sodišča osebe, ki so bile v zadnjih treh letih pravnomočno obsojene, ne morejo prevzeti kakšnega javnega položaja. Ali to velja tudi za premierski stolček, na Kosovu ni enoznačnega odgovora.

3. februarja lani so se Kurtiju izpolnile največje njegove sanje, prevzel je položaj predsednika kosovske vlade, a je na tem položaju ostal le do 3. junija lani, ko ga je na premierskem stolčku zamenjal Avdullah Hoti iz Demokratske lige Kosova (LDK).

18. marca lani je Kurti odstavil notranjega ministra Agima Veliuja iz koalicijskega LDK, ker je minister podpiral razglasitev izrednih razmer na Kosovu zaradi epidemije covida-19, s čimer bi oblast prešla v roke kosovskega sveta za nacionalno varnost pod vodstvom bivšega predsednika in premierja Hashima Thacija iz Demokratske stranke Kosova (PDK). LDK je zaradi tega v parlamentu sprožila glasovanje o nezaupnici vladi, ki jo je podprlo 82 poslancev 120-članske kosovske skupščine.

Pred prevzemom premierskega položaja je Kurti veljal za vodilnega predstavnika kosovske opozicije in gorečega nasprotnika kakršnih koli koncesij Srbiji. Danes velja za enega od najbolj priljubljenih kosovskih politikov.

45-letni Kurti tako zase pravi, da je socialni demokrat, in zavrača navedbe, da je skrajnež in nacionalist. Eno od njegovih najbolj kontroverznih stališč v preteklosti je bilo tudi, da je zagovarjal združitev Kosova in Albanije. Leta 2016 je v pogovoru za STA dejal, da na Kosovu nisi normalen, če nisi radikalen.

V mladih letih je bil aktivist Mreže akcija za Kosovo (AKN), ki je bila ustanovljena leta 1997 in se je osredotočala na človekove pravice, družbeno enakost, izobraževanje, kulturo in umetnost.

Leta 2005 so aktivisti AKN na stavbo misije ZN na Kosovu (Unmik) napisali slogan Ne pogajanjem, Samoopredelitev. Sledile so aretacije in obsodbe številnih aktivistov, med njimi tudi Kurtija. AKN se je takrat preimenoval v gibanje Samoopredelitev (Vetevendosje).

Leta 2010/2011, ko so bile prve parlamentarne volitve po razglasitvi kosovske samostojnosti leta 2008, je Samoopredelitev dobila 12,7 odstotka glasov podpore in vstopila v kosovski parlament. Kurti je kasneje radikalno gibanje Samoopredelitev preoblikoval v socialdemokratsko, nacionalistično stranko.

qSplxiFanng

45-letni Kurti tako zase pravi, da je socialni demokrat, in zavrača navedbe, da je skrajnež in nacionalist. Eno od njegovih najbolj kontroverznih stališč v preteklosti je bilo tudi, da je zagovarjal združitev Kosova in Albanije. Leta 2016 je v pogovoru za STA dejal, da na Kosovu nisi normalen, če nisi radikalen.

Kurti se je rodil 24. marca 1975 v Prištini. Izhaja iz albanske družine z juga Črne gore. Leta 2003 je diplomiral iz računalništva in telekomunikacijskih ved na prištinski univerzi. Dve leti kasneje, leta 2005, je prevzel vodenje Samoopredelitve, na čelu katere je bil do leta 2015. Ponovno je vodenje stranke prevzel leta 2018.

M8uMX8muric

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.