Ministrstvo zahteva poimenske sezname 

Za zahtevo za posredovanje osebnih podatkov je potrebna zakonska podlaga

Pred dnevi smo pisali o primeru naravovarstvenega društva, ki je od Ministrstva za okolje in prostor (MOP) prejelo dopis, v katerem zahtevajo seznam članov društva. Ali gre za specifičen primer, smo vprašali MOP, in dobili odgovor, ki ne podaja jasnega odgovora.

Pod dopis, ki smo ga prejeli od enega društva, je podpisan sekretar MOP Boris Vinski. V dopisu MOP najprej citira določbe lani julija spremenjenega 137. člena zakona o ohranjanju narave (ZON). Člen status delovanja v javnem interesu po novem pogojuje s tem, da mora imeti društvo vsaj 50 aktivnih članov, aktivnost pa se dokazuje z udeležbo na zboru članov in plačilom članarine. Zakon določa tudi polletni rok za uskladitev z novimi pogoji in ta rok se izteka zdaj.

Konkretno dopis od društva zahteva posredovanje seznama članov, zapisnik zadnjega zbora članov društva v letu 2020 z listo udeležencev in seznam članov, ki so v letu 2020 plačali članarino »z dokazili o plačilih, iz katerih je razvidno vplačilo posamičnega člana in zneske vplačila«.

Po objavi informacije, da MOP od enega društva zahteva poimenske sezname, je med društvi završalo. Vsa društva, vključno z omenjenim, so namreč decembra prejela dopise, v katerih MOP izrecno navaja pridobljeno mnenje Informacijske pooblaščenke. Po slednjem se lahko število članov društva presoja »z vpogledom v originalni dokument, npr. seznam članom, ki so bili na zboru članov in z izdelavo uradnega zaznamka o vpogledu v seznam članov. »Vsekakor pa ministrsto nima podlage za (trajno) hrambo seznama članov.« Ker zaradi epidemije preverjanje z vpogledi niso možna, so društvom v podpis dali izjavo, s katero društva potrjujejo izpolnjevanje pogojev, MOP pa si je pridržal možnost naknadnega vpogleda.

Omenjeno društvo pa je pred dnevi prejelo nov dopis z omenjenimi zahtevami, ki se v ničemer ne sklicuje na prvi dopis in omenjeno izjavo, ki jo je društvo poslalo. Čeprav gre v konkretnem primeru za zvezo društev, so med člani poleg društev tudi fizične osebe, torej posamezniki, zato jih nov dopis MOP čudi. Anonimizacij ali posebnega ravnanja z osebnimi podatki namreč ne omenja več. Dopis so predali Informacijski pooblaščenki.

Odgovor, od koliko društev MOP zahteva dodatne podatke oziroma je sprožil uradni postopek preverjanja izpolnjevanja pogojev, še čakamo. Ter tudi, po kakšnih kriterijih so društva v preverjanju izbrana. Konkretna zveza društev je v preteklosti namreč javno izrazila več kritik MOP.

V celoti objavljamo vprašanja in odgovore, ki smo jih prejeli od MOP, v petek, 26. februarja:

Vprašanje 1: V koliko primerih društev, ki imajo status delovanja v javnem interesu ohranjanja narave, je MOP že sprožil upravni postopek in zahteva dodatne podatke (poleg decembra poslane izjave-izjasnitve)?

Vprašanje 2: Po kakšnih kriterijih je MOP izbral / izbira društva, ki jih zdaj dodatno preverja?

Odgovor MOP: »1. in 2. MOP je uvedel postopke preverjanja zoper vse nevladne organizacije (NVO) na področju ohranjanja narave, ki so pridobile status NVO v javnem interesu, podatke, ki jih MOP zahteva je odvisno od vsakega konkretnega primera posebej.«

Vprašanje 3: Ali v teh postopkih MOP lahko zahteva poimenske sezname članov - ali gre v konkretnem primeru za specifiko, ker gre za zvezo društev? Torej: ali ima MOP v teh upravnih postopkih večje pravice do dostopa do podatkov o članstvu in na kakšen način?

Odgovor MOP: »3. Katera dokazila MOP zahteva je odvisno od vsakega konkretnega primera posebej. V postopku je treba ugotoviti resnično dejansko stanje in v ta namen ugotoviti vsa dejstva, ki so pomembna za zakonito in pravilno odločbo. Upravljavci zbirk osebnih podatkov, ki razpolagajo s podatki, ki so potrebni za ugotovitev dejstev v zvezi z vodenjem in odločanjem v upravnem postopku, so dolžni na podlagi obrazložene zahteve organa, brezplačno, najkasneje v roku 15 dni, posredovati zahtevane podatke.«

MOP torej glede zahtevanih dokazil pravi le, da so »odvisna od vsakeg akonkretnega primera posebej«.

Omenjene nove zahteve za društva (oziroma NVO) so, spomnimo, veliko ogorčenja povzročale že lani spomladi in poleti, ko jih je MOP pod ministrom Andrejem Vizjakom začel »vstavljati« v različne zakone. In to kljub opozorilom, da gre za pomembno dodatno oviranje sodelovanja civilne družbe v postopkih, kjer se odloča o megalomanskih posegih v naravo, kar je povsem v nasprotju Aarhurško konvencijo. Šibitev NVO je sicer le del agende, ki jo od nastopa uresničuje aktualni minister iz stranke SDS in ki je namenjena pospeševanju gospodarstva in investicij v škodo narave.

Ministrstvo Vizjaka je z omenjenimi novimi zahtevami za društva, kot je vsaj 50 članov, najprej skušalo prek protikovid zakonodaje zaostriti pogoje za sodelovanje društev v postopkih izdaje gradbenih dovoljenj, nato pa jih je koalicija s pomočjo Jelinčičeve SNS v rahlo spremenjeni obliki prenesla še v zakon o ohranjanju narave. Ustavno sodišče je prvi poskus Vizjaka ustavilo z začasno odredbo (končne odločitve v postopku, ki so ga sprožili društvo Focus, Društvo za preučevanje rib Slovenije in inštitut Lutra, še ni). Na Ustavnem sodišču pa je tudi pobuda za oceno ustavnosti sporno popravljenega 137. člena zakona o ohranjanju narave, a je zadeva še nerešena.

Na uradu Informacijske pooblaščenke (IP) so povedali, da konkretnih dopisov, ki jih MOP pošilja društvom, ne poznajo. Opozorili so, da je za zahtevo za posredovanje osebnih podatkov potrebna zakonska podlaga. To podlago si je MOP, kot omenjeno, zagotovil v zakonu o ohranjanju narave. Ali je ta zakonska rešitev ustrezna in sorazmerna z vidika cilja, ki ga zasleduje, pa je možno ugotoviti šele v konkretnem postopku. Verjetno bodo zato društva prejete dopise pošiljala v preverbo uradu pooblaščenke.