Reševanje ministra P.

»Je Milan Krek že pojasnil, da se pravne osebe ne morejo okužiti, zato je logično, da so bile gostilne ves čas odprte za podjetja?« Tako je novinar Primož Cirman na twitterju strnil nadaljevanko, ki so jo na temo (ne) obratovanja gostinskih lokalov prejšnji teden uprizarjali odgovorni. Ponujena razlaga bi bila, če bi bila izrečena na kateri od uradnih novinarskih konferenc, povsem enako prepričljiva kot vse uradne razlage, bila pa bi manj žaljiva do javnosti, zlasti do gostincev.

Tokratni apologet gospodarskega ministra Zdravka Počivalška Simon Zajc je namreč med vrsticami prejšnji teden gostincem povedal, da si sami delajo poslovno škodo, ker ne razumejo odloka njegovega ministra, katerega določila so ves čas epidemije enaka: omejuje ponujanje gostinskih storitev potrošnikom, ne posega pa v odnos gostincev s podjetji, torej business-to-business ali B2B (izg. bi-tu-bi), pri katerem račun plača podjetje.

Tako smo v petek od Zajca, sicer Počivalškovega državnega sekretarja in strankarskega kolega, izvedeli, da so gostinski lokali lahko ves čas epidemije delovali kot menze za podjetja. Edini pogoj naj bi bil, da ima gostinec pogodbo le z enim podjetjem. V tem primeru gre za sodelavce, torej za ljudi iz epidemiološkega »mehurčka«, ki lahko v gostilni obedujejo vsi naenkrat, ne glede na število. V vseh drugih primerih, če ima gostinec pogodbe za zagotavljanje malice sklenjene z več podjetji ali če podjetje najame gostinski lokal za poslovni sestanek s hrano in alkoholom, ki je za B2B dovoljen, pa lokal dobi element javnega prostora. Torej je v njem lahko le toliko oseb, kot jih za zbiranje dovoljuje odlok notranjega ministra Aleša Hojsa; na začetku tega tedna je bilo to deset oseb.

Še dan prej je Deana Potza z zdravstvenega inšpektorata na istem mestu kot Zajc, torej na uradni vladni novinarski konferenci, posvečeni covid-19, razlagala pogoje, pod katerimi lahko gostinski lokal zagotavlja malico več podjetjem. Povedala je, da so lahko v lokalu naenkrat le delavci enega podjetja, a da delavci drugega podjetja lahko zaužijejo malico po tem, ko prvi odidejo in gostinec prostore prezrači, razkuži in zagotovi vse, kar zahteva Nacionalni inštitut za javno zdravje (NIJZ). »Na ta način je onemogočeno mešanje iz različnih podjetij oziroma iz različnih mehurčkov.« In: »Zaužitje malice ni zbiranje.« Enako kot naslednji dan Zajc je povedala le, da Počivalškov odlok ves čas nespremenjeno določa poslovanje gostincev s podjetji.

V petek se je po Zajčevem nastopu izkazalo, da inšpektorica oziroma celoten inšpektorat, ki že 11 mesecev nadzira izvajanje vladnih odlokov, Počivalškovega odloka – čeprav naj bi bila določila ves čas enaka – ne razume tako kot Zajc (in verjetno Počivalšek).

Še več: odgovori Počivalškovega ministrstva, ki so jih v javnosti razkrili gostinci in njihova zbornična združenja, kažejo, da celo na tem ministrstvu odloka še nedavno niso razumeli enako, kot ga zdaj tolmači Zajc.

Jasno je, da skuša državni sekretar Zajc relativizirati kaos, ki ga že mesece povzroča Počivalškov odlok med gostinci in nadzornimi organi (vladne odloke poleg policije skupno nadzira še 26 različnih organov). Predvsem pa gre za manever, s katerim skuša Zajc v javnosti omiliti kršitev, ki si jo je dovolil minister Počivalšek s sestankovanjem v zaprti gostilni v Ivanjkovcih. A manever »ne drži vode«: v času sestanka, to je 5. februarja, odlok ministra Hojsa ni dovoljeval zbiranja in torej niti B2B-sestanka z domnevno osmimi podjetniki. Sestanek je predmet inšpekcijskega nadzora na zdravstvenem inšpektoratu, inšpektorica Deana Potza pa je pred TV-kamerami že napovedala, da bo trajal »nekoliko dlje« in da »ni mogoče predvideti, kdaj se bo zaključil«. Edini položaj, v katerem morda res ne bi šlo za kršitev, bi bil, da bi bili vsi udeleženci sestanka zares člani istega gospodinjstva lastnika gostilne.

Pet odstotkov anketiranih osebno doživljanje sedanjega položaja opisuje kot »povsem brezupno«, kar je največ doslej. (Vir: Valicon, raziskava #Novanormalnost, 11. 2. 2021)

A vsak odlok, vsaka prepoved in tudi vsaka neenotna razlaga zelo neposredno vplivajo na ljudi. Statistični urad je prejšnji teden objavil, da se je samo od oktobra 2020 do decembra 2020 število delovno aktivnih oseb v gostinstvu zmanjšalo za približno dva tisoč, od decembra 2019 do decembra 2020 pa za 5119 oseb. Ekonomist Jože P. Damijan je izračunal, da je bila dejavnost gostinstva (h kateremu štejemo tudi hotelirstvo oziroma turizem nasploh) nadproporcionalno daleč najbolj prizadeta storitvena panoga. Že aprila lani se je obseg prodaje vseh poslovnih storitev skupaj medletno zmanjšal za nekaj manj kot 30 odstotkov, v gostinstvu pa za 85 odstotkov. Novembra je bil obseg prodaje v gostinstvu medletno nižji za 70 odstotkov, v trgovini pa na primer za 15 odstotkov. Omejitveni ukrepi so dejavnosti gostinstva po Damijanovih projekcijah odnesli za dobrih 300 milijonov evrov dodane vrednosti: »Gre za plače in bruto poslovne presežke podjetij.« Nedvomno tudi vsak nejasen odlok draži epidemijo in slabša javnofinančno sliko države; do zdaj je »stala« približno tri milijarde evrov.

Manevri z mehurčki in B2B so sicer potekali le slab teden po objavi izsledkov raziskave podjetja Valicon #Novanormalnost, s katero to podjetje spremlja ključne indikatorje odziva javnosti na ukrepe. Pokazala je, da se osebno počutje ljudi ne spreminja na bolje. Še več, v tokratni meritvi je bil zaznan celo največji do zdaj izmerjeni delež tistih, ki položaj opisujejo kot »povsem brezupen«; takih je zdaj pet odstotkov prebivalcev.

Državni sekretar Simon Zajc je prejšnji teden javnost tudi prepričeval, da vlada odloke sprejema in spreminja le in izključno zaradi epidemioloških razlogov. V nadaljevanju navajamo nekaj ukrepov, ki to preprosto – zanikajo. Nekateri kažejo celo na sum zlorabe ukrepov za osebne ali politične namene, veliko pa jih kaže na popolno arbitrarnost pravil in sankcioniranja. 

Tako je s 13. novembrom 2020 vlada zaostrila odlok, ki je že določal policijsko uro in prepovedoval prehode med občinami, saj je v celoti prepovedala vsakršno zbiranje ljudi, vse prireditve, shode, slavja, praznovanja, poroke in verske obrede. Je pa z istim dnem v odlok dodala »organe političnih strank«, torej vodstva strank, kot izjemo, za katero se odlok ne uporablja in ji torej ne grozi 400 evrov globe za kršitev odloka. Do takrat je odlok kot izjeme določal le vitalne dejavnosti oziroma javne službe države in občin.

Drugi primer je še nazornejši. Od 12. januarja je dovoljeno zbiranje do deset ljudi, če upoštevajo navodila NIJZ – če pa pri tem držijo transparent ali celo dežnik z napisom »Vlada pada«, pa to zbiranje ni več dovoljeno. Ali kot je na novinarski konferenci prejšnji teden povedal namestnik direktorja policije Tomaž Pečjak: »Zdaj se lahko skupina desetih zbere, vsi morajo nositi masko, ni pa dovoljeno, da bi se ta skupina zbrala zaradi tega, ker da bi uveljavljala protestni shod.« Na vprašanje, kako policija prepozna skupino desetih kot protestni shod oziroma kako je lahko ob upoštevanju povsem istih pravil recimo skupina, v kateri nosijo dežnike z napisom »Vlada pada«, epidemiološko bolj tvegana kot skupina z dežniki brez napisov, z notranjega ministrstva niso navedli nobenega konkretnega razloga. V odgovoru se sklicujejo na neke splošne in neargumentirane opazke: »Kot smo videli v preteklosti, na organiziranih in neorganiziranih shodih večkrat prihaja do kršitev in neupoštevanja priporočil NIJZ.« Sklicujejo se na splošno opozorilo v primeru množičnega zbiranja: »Strokovna posvetovalna skupina pri Ministrstvu za zdravje je v času trajanja epidemije javna zbiranja (torej shode in prireditve) večkrat izpostavila kot z vidika varovanja zdravja bolj rizična zbiranja.« In na koncu pojasnijo: »Kdaj neko spontano druženje preraste v shod, bo policija ocenila v vsakem primeru posebej, skladno z določili Zakona o javnih zbiranjih.« Pravica do mirnega zbiranja je sicer (drugače od enako prepovedanih prireditev, slavij in praznovanj) ustavno varovana pravica.

Tu je še primer iz preteklega leta. Aprila lani so ljudje sami, brez stikov, prihajali na Trg republike v Ljubljani in v znak protesta na tla lepili papirnata stopala, za to pa so bili kaznovani z globo zaradi zbiranja. Na vprašanje policiji, zakaj z globo ne bi bila kaznovana oseba, ki bi ji na istem mestu na trgu na tla recimo padla torbica in bi se zato tam zadrževala natanko toliko časa kot prva oseba, niso odgovorili. Navedli so le, da policija »dosledno preverja okoliščine nekega dogodka, saj je v skladu z zakonodajo dolžna ugotoviti dejansko stanje v tej zvezi«. In celo: »Pri tem policisti ugotavljamo, da posamezniki velike napore vlagajo v prikazovanje drugačnih okoliščin, kot so dejanske.«

Petinšestdeset odstotkov anketiranih doživljanje sedanjega položaja opisuje z eno od označb: »neprijetno, utrujajoče«, »kritično, na trenutke utrujajoče«, »povsem brezupno«.

Štiričlanska družina, torej »mehurček«, je oktobra povsem sama sredi Kranja zunaj jedla rogljiček in bila kaznovana z 800 evri globe, ker sta odrasla člana med hranjenjem začasno spustila maski pod brado. Študenta, ki si je med razvažanjem hrane po besedah njegovega delodajalca »privoščil burek med delovnim odmorom« sam, torej »mehurček«, na stopnicah cerkve zunaj, so kaznovali s 400 evri globe zaradi nenošenja maske. Sočasno je bilo očitno dovoljeno, da so v zaprtih gostinskih lokalih malicali sodelavci, ki delajo pri istem delodajalcu, ker so »mehurček« in ker gre za B2B oziroma ker je račun za hrano plačalo podjetje.

Vlada je s 7. decembrom lani gostinskim lokalom prepovedala, da potrošnikom na prevzemnih mestih prodajajo alkohol. So pa na gospodarskem ministrstvu potrdili, da je alkohol dovoljen na poslovnih sestankih, torej B2B, kjer račun plača podjetje: »To je predmet pogodbe med poslovnima subjektoma.«

Gostinski lokali imajo od 24. oktobra lani lahko za potrošnike odprta le prevzemna mesta. Oseba pijače in hrane, ki jo kupi v lokalu, ne sme konzumirati pred lokalom. Ali kot je prejšnji teden dejal namestnik direktorja policije Tomaž Pečjak: »To je še vedno prepovedano, ni pa prepovedano seveda na vseh ostalih mestih.« Policijo smo vprašali, koliko stran od lokala se torej lahko pije kava, in dobili odgovor: »Ne moremo podati enoznačnega odgovora, saj policisti preverjamo okoliščine vsakega primera posebej.« In: »S tem ukrepom se preprečuje zbiranje oziroma zadrževanje ljudi ter konzumiranje živil pred gostinskimi obrati, na terasah in površinah v t. i. vplivnem območju lokala (pred vhodom ali prevzemnim mestom, ob sami stavbi ipd.).«

Kaj je mehurček?

»Mehurček je izraz za skupino ljudi, v kateri so samo stalni člani. Ljudje v mehurčku lahko prenočujejo v domovih drug drugega, skupaj jedo, obiskujejo prostore na prostem, izvajajo preventivne ukrepe, se fizično distancirajo od drugih ljudi, med njimi pa ni potrebna fizična distanca. Posameznik je lahko vključen tudi v več mehurčkov (oddelek, razred, prevoz, izmena, pisarna, študijska skupina, študentske sobe, gospodinjstvo).« Alenka Kraigher, epidemiologinja