17,4 milijona evrov za madžarsko manjšino v Sloveniji

Pomanjkljiv nadzor porabe skupno več kot milijarde evrov javnega denarja

Vlada premierja Viktorja Orbána je zlasti v zadnjih petih letih izrazito okrepila financiranje delovanja madžarske narodne manjšine zunaj svojih meja. Podatki madžarskega vladnega sklada Bethlen Gábor o teh projektih, ki jih je analizirala regionalna skupina novinarjev, razkrivajo pomanjkljiv nadzor in preglednost porabe skupno več kot milijarde evrov javnega denarja.

Pomurska madžarska narodna skupnost (PMSNS), ključni organ madžarske narodne manjšine v Sloveniji, se je leta 2015 uspešno prijavila na razpis madžarskega sklada Bethlen Gábor (BGA) za pridobitev 17,5 milijona madžarskih forintov (tedaj okrog 55 tisoč evrov). Načrtovala je nakup manjše nepremičnine, kjer bi vzpostavila vzorčni model gospodarjenja na kmetiji v tesnem stiku z naravo.

Kot je skladu v poročilu o porabi denarja leta 2016 pojasnil predsednik sveta PMSNS Ferenc Horváth, za dogovorjeno vsoto ni mogla najti ustrezne nepremičnine, zato je za skoraj 50 tisoč evrov kupila traktor in naročila strategijo ekonomskega razvoja tamkajšnjega območja.

Poročilo je polno zaznamkov, mnogi deli so podčrtani, ponekod so nejasnosti pospremljene s klicaji. Z grozdom treh je oseba, ki je pregledovala poročilo, pospremila pojasnilo PMSNS, da so traktor že plačali, a še ni bil dobavljen, ga bodo pa javnosti predstavili, ko bo.

Kje se traktor nahaja, po besedah štirih lokalnih sogovornikov ni bilo znano do julija 2020, ko je svet PMSNS s soglasjem BGA sklenil, da ga bodo za eno leto dali v brezplačni najem lendavskemu društvu ljubiteljev konjev.

To poročilo in mnoga druga so analizirali novinarji regionalnega preiskovalnega novinarskega projekta Hungarian Money, Orbán’s Control (Madžarski denar, Orbánov nadzor). Pridobili so podatke o odločitvah sklada Bethlen Gábor o dodelitvi sredstev madžarski narodni manjšini po svetu v obdobju od leta 2011 do vključno 2020 ter podatke o izplačilih denarja organizacijam od leta 2011 do leta 2019.

Podatki niso popolni in se ne skladajo. BGA nima centralne točke, prek katere bi bili dokumenti o porabi tega denarja dostopni v uporabnikom prijazni ali strojno berljivi obliki.

Madžarska vlada prek BGA financira dejavnosti madžarske narodne manjšine. Poleg vlog in finančnih načrtov ob prijavi projekta, morajo upravičenci po izvedbi predložiti tudi končna poročila. Ni znano, katere varovalke ima postopek zoper morebitno zlorabo madžarskih javnih sredstev, nasprotja interesov in korupcijo. Na skladu BGA na številna vprašanja regionalne skupine novinarjev niso odgovorili.

Kar 60 odstotkov za nogomet

Obseg financiranja dejavnosti narodnih manjšin prek BGA se je do konca lanskega leta izrazito povišal: od vsaj 13,6 milijona evrov leta 2011 do vsaj 368 milijonov leta 2019, kažejo odločitve o dodelitvi sredstev. Proračuna ni močno oklestilo niti koronavirusno leto 2020, ko je sklad odobril projekte in programe v višini vsaj 316,6 milijona evrov.

Pri tem pa je denimo primerjava podatkov o dodeljenih sredstvih s podatki o dejanskih izplačilih v obdobju 2011-2019, ki so javnosti na voljo na madžarskem javnem portalu, pokazala, da naj bi bili zadnji vsaj za skoraj 38 odstotkov nižji.

Obseg odobrenih sredstev se je od leta 2011 do lani povečal za več kot 120-krat, kar se je odrazilo tudi v povečanju financiranja projektov in investicij madžarske manjšine v Sloveniji.

Leta 2011 je BGA slovenskim organizacijam odobril le za slabih 63 tisoč evrov sredstev, leta 2020 pa že slabih 8 milijonov evrov. V zgolj dveh dneh v tednu dni konec lanskega decembra je sklad potrdil za 7,7 milijona evrov projektov, večino za nogomet.

V desetih letih je BGA potrdil donacije slovenskim manjšinskim organizacijam pa tudi nekaterim posameznikom v skupni višini vsaj 17,4 milijona evrov. Kar 60 odstotkov tega denarja je bilo namenjenega nogometnemu društvu Lendava 1903.

Drugi največji prejemnik sredstev sklada BGA v Sloveniji, je bila pomurska madžarska narodna skupnost (PMSNS), ki ji je BGA v enem desetletju odobril za skoraj 6 milijonov evrov projektov, od tega 97 odstotkov v zadnjih petih letih.

Kot so v PMSNS pojasnili v letnih poročilih, donacije z Madžarske vsako leto predstavljajo večji del njihovega proračuna, vendar so zelo nepredvidljive, kar predstavlja težavo pri načrtovanju odhodkov.

Kam se je stekal denar za madžarsko manjšino v Sloveniji lahko preberete na nepridobitnem spletnem mediju Oštro.si.