IK, STA

 |  Družba

Fitnes industrija lani izgubila 75 odstotkov prihodkov

Gospodarska škoda zaradi ukrepov za zajezitev epidemije

© WikiCommons

Upad gibalne aktivnosti v preteklih mesecih bo imel daljnosežne negativne posledice na psihofizičnem zdravju otrok in odraslih, so opozorili v sekciji za fitnes, rekreacijo in regeneracijo pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS). Ob tem je fitnes industrija v Sloveniji utrpela ogromno gospodarsko škodo, izpad prihodkov panoge v letu 2020 ocenjujejo na 75 odstotkov.

V fitnes centrih so kljub omejitvam zadovoljni, da so pred slabima dvema tednoma lahko ponovno odprli svoja vrata. Izrednega pomena je, da se dostop do vodene rekreacije omogoči čim širšemu krogu ljudi v čim krajšem času, so v sporočilu za medije navedli v omenjeni sekciji pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).

So pa opozorili, da je "država storila bore malo, da bi panogi pomagala ali prepoznala pomen panoge". Kljub zagotovilom pristojnih, da bo njihova panoga vključena v pakete ukrepov, se do danes po njihovih navedbah ni zgodilo nič.

"Država je storila bore malo, da bi panogi pomagala."

Kot so poudarili, je njihova panoga v letu 2019 omogočala rekreacijo, športno udejstvovanje ter zdrav način življenja približno 100.000 uporabnikom. Ljudje s takšnim načinom življenja poskrbijo za močnejši imunski sistem, večjo storilnost in manjše obremenjevanje zdravstvenega sistema.

"Fitnes pojavne oblike se ne morejo primerjati s sprehodom ali z drugimi nestrokovno usmerjenimi oblikami gibanja v naravi. Izrednega pomena je torej, da se organizirane športne aktivnosti v prihodnje ne omejujejo več. Seveda ob upoštevanju vseh priporočil za preprečevanje širjenja okužb," so poudarili.

"Fitnes pojavne oblike se ne morejo primerjati s sprehodom ali z drugimi nestrokovno usmerjenimi oblikami gibanja v naravi. Izrednega pomena je torej, da se organizirane športne aktivnosti v prihodnje ne omejujejo več."

Spomnili so, da je fakulteta za šport objavila izsledke longitudinalne raziskave o učinkih epidemije na fizično stanje otrok, v katerih je dokazala največji upad gibalne učinkovitosti slovenskih otrok in največji porast debelosti otrok od leta 1987. Podoben ali še večji upad gibalnih sposobnosti v sekciji pričakujejo tudi pri odraslih. "Seveda pa imajo vsa ta dejstva veliko korelacijo z dolgoročno obremenitvijo zdravstvenega sistema in tudi manjšo produktivnostjo aktivnega prebivalstva, kar še dodatno slabi slovenski proračun," so opozorili.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.