IK, STA

1. 3. 2021  |  Politika

»To ni projekt aktualne vlade, temveč celotne družbe«

"Pomembno je, da se pogovorimo, kaj je prihodnost Slovenije," je na okrogli mizi o reviziji in viziji nacionalnega načrta za odpornost in okrevanje izpostavil predsednik LMŠ Marjan Šarec

Marjan Šarec

Marjan Šarec
© Uroš Abram

Pomembno je, da se pogovorimo, kaj je prihodnost Slovenije, je na okrogli mizi o reviziji in viziji nacionalnega načrta za odpornost in okrevanje izpostavil predsednik LMŠ Marjan Šarec. To ni projekt aktualne vlade, temveč celotne družbe, zato je treba k njegovi pripravi povabiti strokovno javnost in civilno družbo, so se strinjali govorci.

Sredstva, ki jih bo Slovenija lahko črpala iz evropskega instrumenta za okrevanje po koronski krizi, niso samoumevna in jih lahko ogrozita denimo slab načrt ali slaba implementacija, je evropska poslanka Irena Joveva poudarila na današnji okrogli mizi, ki sta jo pripravila skupaj z evropskim poslancem Klemnom Grošljem (Renew Europe/LMŠ).

Vlada je z osnutka nacionalnega načrta za okrevanje odstranila oznako interno v petek. V razpravo je treba vključiti strokovno javnost in civilno družbo, je opozoril nekdanji minister za finance Andrej Bertoncelj. "Denarja ne bo, če ne bomo zasledovali agende, ki jo zasleduje EU. Ali vlagati v beton, infrastrukturo, ki ni prijazna do okolja, ali pa vlagati v zeleno politiko, digitalizacijo družbe. To so ključna vprašanja," je dodal Šarec.

"Denarja ne bo, če ne bomo zasledovali agende, ki jo zasleduje EU. Ali vlagati v beton, infrastrukturo, ki ni prijazna do okolja, ali pa vlagati v zeleno politiko, digitalizacijo družbe. To so ključna vprašanja."

Marjan Šarec,
predsednik LMŠ

Po Grošljevem mnenju je bistveno bolj nevarno kot to, da ne bo družbenega konsenza, to, da bo napačen, kot se je zgodilo v primeru gradnje šestega bloka Termoelektrarne Šoštanj (Teš 6). Skrbi ga, da so soavtorji načrta tisti, ki so bili soavtorji projekta Teš 6. Če je Slovenija sedaj za cilj postavila razogljičenje v cestnem prometu, bo težko opravičila toliko sredstev v cestno infrastrukturo, je primeroma izpostavil enega od vladnih načrtov.

Govorci so se strinjali, da infrastrukturo potrebujemo, a potrebujemo tudi razvojni preboj. Po Bertoncljevem mnenju bi morali iti dve tretjini sredstev za znanje in inovacije, tretjina pa za infrastrukturo. "Družba prihodnost je družba znanja in ne betona," je dejal in dodal, da se sedaj na novo mešajo karte in da imamo idealno priložnost za preobrazbo v smeri pametnega gospodarstva, ki ustvarja višjo dodano vrednost.

"Ena od izvornih težav vladnega dokumenta je v tem, da se je ta od poletja lani do prejšnjega tedna pripravljal za zaprtimi vrati," je ocenil poslanec LMŠ Igor Peček. Koncept načrta mora biti presečna množica med priporočili in stebri, ki jih je postavila komisija, ter sledenje ciljem 37 odstotkov sredstev za zeleno in 20 odstotkov za digitalizacijo, je povzel in spomnil na alternativni načrt, ki ga je pripravilo zavezništvo KUL.

"Ena od izvornih težav vladnega dokumenta je v tem, da se je ta od poletja lani do prejšnjega tedna pripravljal za zaprtimi vrati."

Igor Peček,
poslanec LMŠ

Sogovorniki so opozorili, da v načrtu ne sme iti le za nabor projektov, temveč tudi za izvedbo strukturnih reform. Reforme in naložbe bodo morale iti z roko v roki. Kot je dodal Grošelj, tu ne gre le za okrevanje, temveč za orodje in sredstva za kratko- in srednjeročni razvoj države. "V Sloveniji se osredotočamo le na sredstva tega sklada," je menil in ocenil, da bodo zeleno luč dobili načrti, ki bodo opredelili, katere reforme cilje naslavljajo.

Grošelj je opomnil, da ta sredstva niso edini vir, ki ga imajo države na voljo. Države, ki resno pristopajo k načrtu za okrevanje in razvoj, po njegovih besedah kombinirajo različne vire za različne projekte, česar pa v vladnem načrtu ni zasledil. Časovnica pridobivanja sredstev je relativno kratka, zato nekatere države v podporo projektom oblikujejo nacionalne sklade, je opisal in spomnil še, da ta denar ne bo smel iti za pokrivanje proračunskega primanjkljaja.

Joveva je menila, da v vladnem načrtu ni niti primernih niti zadostnih investicij v raziskave in razvoj. "Treba je imeti širšo vizijo," je ocenila. V vladnem načrtu pogreša povezovanje oz. dopolnjevanje med posameznimi cilji, ki bi jih moral zasledovati, zato po njenem obstaja tveganje, da bo Slovenija po koronski krizi še dodatno zaostala za razvitejšimi članicami. Država bi morala po njenem slediti vsaj programskim ciljem, ki jih je postavila EU.

Po Grošljevem mnenju bi se morali pogovoriti o tem, kaj je z vidika razvoja pomembneje, infrastruktura ali naložbe v avtomatizacijo, robotizacijo, digitalizacijo, naložbe v telemedicino, naložbe v domove za starejše ali v koncept, da ljudje čim dlje ostanejo doma. Treba bi bilo nasloviti tudi vlogo mladih, njihovo opremljenost z znanjem in veščinami ter pripravo na spreminjajoči se položaj na trgu dela.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.