Zorčič: »STA naj svojo pravico išče tudi pred sodiščem«

Predsednik državnega zbora Igor Zorčič je dejal, da če vlada in Slovenska tiskovna agencija (STA) nista sposobni rešiti spora sami in na nek miren način, potem STA verjetno ne preostane druga možnost

Država je dolžna zagotoviti primerno financiranje STA na način, da ta lahko nemoteno deluje, zato mora vlada oziroma Ukom v njenem imenu narediti vse, da bo temu tako, je v zvezi s še vedno nerešeno problematiko financiranja STA povedal predsednik državnega zbora Igor Zorčič. Po njegovem je prišel čas, ko bo STA morala pravico iskati na sodišču.

Zorčič je ob tem spomnil, da so prav na pobudo njegove SMC poslanci v sedmi protikoronski paket vnesli dodatno določilo, ki rešuje financiranje STA za nazaj in tudi za leto 2021.

"Menim, da so izpolnjeni vsi pogoji, čeprav gre za nek žalosten trenutek, da STA svojo pravico išče tudi pred sodiščem. Pravna podlaga torej je, če vlada in STA nista sposobni rešiti spora sami in na nek miren način, potem STA verjetno ne preostane druga možnost," je ob robu seje državnega zbora dejal njegov predsednik.

"Menim, da so izpolnjeni vsi pogoji, čeprav gre za nek žalosten trenutek, da STA svojo pravico išče tudi pred sodiščem. Pravna podlaga torej je, če vlada in STA nista sposobni rešiti spora sami in na nek miren način, potem STA verjetno ne preostane druga možnost."

Igor Zorčič,
predsednik DZ in član SMC

Na vprašanje, kako lahko na vse skupaj morda še vpliva SMC, je dodal, da več kot politika sega v STA, slabše je, zato je verjetno prišlo do trenutka, da zadevo reši sodišče, če politika tega ni sposobna.

Po mnenju vodje poslanske skupine opozicijske LMŠ Braneta Golubovića vse skupaj kaže, da ta vlada lahko zavestno krši zakone in ni sankcij, ker tudi ni nikogar, da bi se ji uprl. Tega ne dela samo pri STA, pač pa tudi pri nekaterih drugih zadevah, je pa po njegovem to zaskrbljujoče.

"V bistvu smo kar malo šokirani, da nekdo tako nedvoumno krši zakonodajo. Mi lahko zahtevamo izredno sejo, lahko zahtevamo nujno sejo odborov, lahko predlagamo zakon. Ampak če del koalicije ne vidi težave v tem, da vlada krši svojo zakonodajo, potem smo lahko samo zaskrbljeni nad državo, v kateri živimo," je dejal Golubović, ki meni, da je treba temu, kar vlada dela s STA, odločno reči ne.

"V bistvu smo kar malo šokirani, da nekdo tako nedvoumno krši zakonodajo. Mi lahko zahtevamo izredno sejo, lahko zahtevamo nujno sejo odborov, lahko predlagamo zakon. Ampak če del koalicije ne vidi težave v tem, da vlada krši svojo zakonodajo, potem smo lahko samo zaskrbljeni nad državo, v kateri živimo."

Brane Golubović,
poslanec LMŠ

Vodja poslanske skupine Levice Matej T. Vatovec, meni, da predsednik vlade Janez Janša nadaljuje s svojim napadom na neodvisne novinarske institucije, pri tem pa se boj s STA še naprej stopnjuje. To, da Ukom ni podaljšal pogodbe z agencijo, po njegovem samo kaže, da si želi vlada podrediti vsako neodvisno institucijo in da želi tudi zelo jasno in dobesedno uničiti STA.

To po mnenju Vatovca ni le zaskrbljujoče, pač pa bi morali resno zazvoniti vsi alarmi v tej državi. "Nenazadnje je STA ena od institucij nacionalnega pomena in s tega vidika tudi edina prava nacionalna tiskovna agencija, zato so ti pritiski vlade nedopustni," je dejal Vatovec in ob tem povedal, da v opoziciji in tudi v Levici že iščejo rešitve, kako zakonsko urediti, da ne bi več prihajalo do takšnih pritiskov.

Poslanec DeSUS Jurij Lep pa je tudi kot član odbora za kulturo zelo razočaran. Spomnil je, da je njihova poslanska skupina že na začetku nasprotovala predlaganim spremembam medijske zakonodaje, s čimer so takrat uspeli.

Ogorčen je, da zakonodajna veja oblasti očitno nima takšne moči in veljave, da bi jo vlada in njeni predstavniki iz Ukoma upoštevali. Kot je dejal, ga interesi obeh direktorjev ne zanimajo, pač pa se morajo v dobro STA dogovoriti, kako in kaj naprej.

STA ostaja brez plačila za javno službo za januar, pa tudi brez enega svojih največjih naročnikov tržnih storitev. Ker do konca februarja pogodba za tržne storitve STA ni bila sklenjena, so danes vladni administraciji zaprli dostop do njihovih tržnih vsebin. Omogočili ga bodo tistim organom, ki bodo sklenili ločene naročniške pogodbe.