Civilna tožba proti Trumpu zaradi napada na ameriški kongres

Tožba, ki je vložena na podlagi zakona proti rasistični organizaciji Ku Klux Klan iz leta 1871, zahteva za zdaj še nedoločeno finančno odškodnino zaradi vzpodbujanja k napadu na kongres z lažnimi trditvami o ukradenih volitvah

Največja organizacija temnopoltih v ZDA NAACP je skupaj s kongresnikom Benniejem Thompsonom iz Mississippija vložila civilno odškodninsko tožbo proti bivšemu predsedniku ZDA Donaldu Trumpu zaradi napada na ameriški kongres 6. januarja. V ameriškem senatu se sicer nadaljujejo zaslišanja o napadu z izjavami predstavnikov Pentagona.

Tožba, ki je vložena na podlagi zakona proti rasistični organizaciji Ku Klux Klan iz leta 1871, zahteva za zdaj še nedoločeno finančno odškodnino zaradi vzpodbujanja k napadu na kongres z lažnimi trditvami o ukradenih volitvah. Poleg Trumpa so na zatožni klopi tudi njegov odvetnik Rudy Giuliani ter skrajni milici Ponosni fantje in Varuhi prisege.

Tožba je bila vročena v Trumpovem letovišču Mar a Lago na Floridi.

V ameriškem senatu so medtem že opravili zaslišanja kongresnih in drugih policistov o napadu. Danes je bilo na vrsti zaslišanje predstavnikov ministrstva za obrambo ZDA. Predvsem zaradi tega, ker je pri napotitvi nacionalne garde v pomoč obleganim kongresnim policistom prišlo do večurne zamude.

Ukaz o napotitvi garde je prišel šele po treh urah in pol po zahtevi vodstva kongresne policije. Poveljnik nacionalne garde Washingtona, general William Walker je povedal, da je vodstvo kongresne policije 6. januarja prosilo za pomoč ob 13.49 uri po krajevnem času, odobritev iz Pentagona pa je prišla šele po 17. uri. Pripadniki nacionalne garde pa so bili že več ur v avtobusih, preden so jih poslali proti kongresu.

Ta zamuda je v izrazitem nasprotju z bliskovito hitrostjo, s katero so v Pentagonu odobrili napotitev nacionalne garde v ameriška mesta v času protestov proti policijskemu nasilju lansko pomlad in poletje. Walker je dejal, da so mu po posredovanju prošnje kongresne policije v Pentagonu odgovorili, da jih skrbi, kakšno podobo bo ustvarila prisotnost vojske v kongresu.

To skrb bi naj izražalo vodstvo kopenske vojske ZDA. Med njimi je bil general Charles Flynn, sicer brat nekdanjega Trumpovega svetovalca za nacionalno varnost Michaela Flynna.

Senatorka slovenskega rodu Amy Klobuchar, ki vodi zaslišanja, želi predvsem dobiti odgovor na vprašanje, zakaj je prišlo do zamude pri napotitvi vojske, od policije pa odgovor, zakaj ni bila bolje pripravljena na možnost napada. Trumpove vloge pri tem se za zdaj kongres ne dotika.

Se je pa oglasil nekdanji podpredsednik ZDA Mike Pence, ki je moral 6. januarja bežati skupaj z družino pred Trumpovimi privrženci, ki so zahtevali, da ga obesijo, ker ni hotel kršiti ustave in pripisati volilne zmage Trumpu. V komentarju za medij The Daily Signal je izrazil razumevanje za skrbi Trumpovih privržencev o domnevnih volilnih prevarah, ki jih doslej še ni nihče uspel dokazati.

Pence nasprotuje predlogu zakona o volitvah, ki ga pripravljajo demokrati, da bi razširili dostopa do volitev oziroma povečali volilno udeležbo, kar jim koristi bolj kot republikancem.

Pence je izrazil mnenje, da bo zakon, ki ga pripravljajo demokrati, omogočil prevare, ker omogoča splošno možnost volitev po pošti in druge ukrepe za povečanje udeležbe. Zakon bi naj po njegovem mnenju poteptal ameriško ustavo, zmanjšal zaupanje v poštenost volitev in zmanjšal pomen glasov zakonitih volivcev.

"Anketa kažejo, da velik del demokratov ni zaupal izidu volitev leta 2016, sedaj pa velik del republikancev ne zaupa izidu volitev leta 2020. Levičarji vas želijo utišati in cenzurirati vsakega, ki si drzne kritizirati njihov neustaven grabež moči," je zapisal Pence, pri čemer je zanemaril dejstvo, da mu "levičarji" 6. januarja niso stregli po življenju, ampak privrženci predsednika, ki mu je štiri leta zvesto služil.

kTZMVuKsss4