Cerar o svoji stranki: »SMC se odkrito podreja Janši in SDS«

Končno kritika

Miro Cerar je praktično eno leto po začetku tretjega Janševega mandata prvič odkrito kritiziral člane stranke, ki jo je sam ustanovil.

V nastopu za TV Slovenija (3. marec 2021) je bila predmet njegove obravnave predvsem ministrica za pravosodje Lilijana Kozlovič iz vrst SMC; iz nje je sicer tik pred začetkom dela te vlade izstopil. Naj spomnim, dalo se je razumeti, da je izstopil zato, ker ni prejel povabila, da postane predsednik parlamenta – takrat je v svoji izjavi stresel jezo na novega predsednika Zdravka Počivalška, češ da ga je pri tem v dogovoru izigral. Kot vemo, je to pozicijo takrat zasedel Igor Zorčič.

Kaj je povedal Cerar? Predvsem je kritiziral ministrico, češ da z zastojem imenovanj domačih in evropskih tožilcev škodimo ugledu Slovenije in slabimo pregon kriminala v Sloveniji. Nadalje po njegovem »vse skupaj zelo slabi avtoriteto ministrstva za pravosodje in same ministrice« in pri tem namignil, da bi Lilijana Kozlovič morala odstopiti: »Tu bi vsak javni funkcionar, ki ima neko strokovno in osebno integriteto, vedel, kaj mora storiti. Žal se nekako ta zadeva v mučni obliki nadaljuje.«

Po njegovem je »ministrica, ko so se dogajale za pravno državo škodljive stvari, večkrat molčala ali pa se odzivala prepozno. To škodi integriteti ministrstva in pa sami pravni državi«. Na koncu je v svoj opis pritegnil še druge v stranki, ki je več kot očitno izdala svoje volivce in se vzpostavila kot marionetna politika: »Ne gre samo za ministrico iz vrst SMC-ja, gre za koalicijske partnerje v tej vladi, ki pravzaprav nimajo nekega prepoznavnega lastnega jaza, vsi se izrazito podrejajo politiki in temu, kar dela vladajoča stranka na čelu s predsednikom vlade.«

»Ne gre samo za ministrico iz vrst SMC-ja, gre za koalicijske partnerje v tej vladi, ki pravzaprav nimajo nekega prepoznavnega lastnega jaza, vsi se izrazito podrejajo politiki in temu, kar dela vladajoča stranka na čelu s predsednikom vlade.«

Miro Cerar

Cerar se je torej izognil ostrejši označbi in držo svoje nekdanje stranke zreduciral na psihološko označevanje, na »podrejanje« in ohlapno definirani manko »lastnega jaza«. Sam sem že nekajkrat izrazil pričakovanje, da bi smeli računati na smelejša in pogostejša stališča nekdanjega prvaka SMC, ki se je leta 2014 vzpostavil kot politik in premier, ki bo v ta prostor prinesel več etičnosti v politiki. Če je ministrici poočital, da je večkrat molčala, ni mogoče spregledati, da je eno leto molčal tudi sam; končno je zbral pogum za konkretno distanciranje od svojih nedavnih kolegic in kolegov.

Preostane le še vprašanje metafizike značaja: so ljudje, ki jih je sam pripeljal v stranko ali celo nastavil za svoje naslednike, bili nesrečno izbrani po naključju in so se skvarili po njegovem odhodu, so bili takšni že poprej ali pa je preprosto nekaj nestanovitnega v naravi človeka, kar pripelje do polnega preobrata v sledenju moralnim principom? Vsaj glede Počivalška znamo našteti kar nekaj njegovih poprejšnjih spornih ravnanj.