Pokojnina je velikokrat prenizka, da bi upokojenkam omogočala dostojno življenje

Sindikat Mladi plus opozarja na težak položaj žensk na trgu dela

Položaj žensk na trgu dela in posledično v družbi pomembno določajo procesi prekarizacije, diskriminacija, normalizirano nadlegovanje, vsakodnevni seksizem, omejujoče spolne vloge in ogromne količine neplačanega dela, so v izjavi ob mednarodnem dnevu žensk poudarili v sindikatu Mladi plus.

Opozorili so, da so prekarnemu delu podvrženi predvsem mladi, še zlasti mlade ženske. V starosti med 15 in 25 let je 80 odstotkov žensk zaposlenih za določen čas, medtem ko je delež moških v takih zaposlitvah manj kot 60 odstotkov.

V zadnjem času je opaziti tudi naraščanje revščine pri mladih ženskah, pravijo in dodajajo, da je razlog za to predvsem visoka stopnja brezposelnosti med njimi in porast prekarnih oblik dela. Brezposelnost žensk je v starostni skupini od 25 do 34 let za okoli tri odstotne točke višja od brezposelnosti moških.

"Razlogi zanjo se velikokrat skrivajo v pričakovanjih delodajalcev, da bodo delavke šle na porodniški dopust, da bodo večkrat koristile bolniško odsotnost (zaradi skrbi za otroke ali starejše), ali domnevi, da bodo ženske družinsko življenje postavljale pred službo," so zapisali in dodali, da delodajalci vse prevečkrat na to gledajo kot na tveganje in potencialno dodaten strošek, zato so zaposlovanju žensk manj naklonjeni.

Istočasno se dostopnost storitev - predvsem do skrbi za starejše - prej omejuje kot razširja, kar zaradi družbeno določenih spolnih vlog pomeni vedno več neplačanega dela žensk, ki pogosto pomeni njihovo odsotnost s trga (plačanega) dela, so navedli.

Država problem višje stopnje brezposelnosti mladih žensk s terciarno izobrazbo v primerjavi z enako izobraženimi moškimi rešuje s subvencijami za samozaposlovanje žensk, kar navidezno zmanjšuje brezposelnost žensk, a se v sindikatu sprašujejo, ali gre za dejansko rešitev položaja teh posameznic.

Izpostavljajo tudi domnevno diskriminacijo in trpinčenje na delovnem mestu. Iskalke zaposlitve se soočajo z diskriminacijo na zaposlitvenih intervjujih, včasih delodajalci zahtevajo, da ženske podpišejo izjavo, da v določenem obdobju ne bodo zanosile.

"Ženske so največje žrtve in hkrati tudi največje borke te epidemije. Trg dela in ukrepi države niso primerno naslovili našega položaja, zato se je v tem času bolj povišala brezposelnost žensk, bolj smo podvržene prekarnosti, utrpele smo večje izgube prihodkov in z vsem tem so se razlike med spoloma samo še povečale. Ob vsem tem pa so hkrati večinoma prav ženske tiste, ki so nase prevzele še večji del gospodinjskega in skrbstvenega dela ter v času zaprtja šol in vrtcev ob svojem plačanem delu prevzele še vlogo vzgojiteljic in učiteljic, skrbele za zdravje svojih otrok, kot tudi starejših družinskih članov."

Tea Jarc,
predsednica sindikata Mladi plus

Poleg tega se ženske soočajo z diskriminacijo pri plačilu, plačna vrzel se v zadnjih letih v Sloveniji povečuje - od 3,3 odstotka v letu 2011 se je povečala na 9,3 odstotka v letu 2018. Navajajo tudi podatek, da so bile ženske v EU leta 2016 v povprečju plačane 16,2 odstotka manj kot moški.

Posebno ranljiva skupina za diskriminacijo so mlade ženske v prekarnih oblikah dela, opozarjajo in navajajo, da obstajajo delodajalci, ki od žensk, zaposlenih v gostinstvu, zahtevajo nošenje kratkih kril in majic z globokim izrezom. V zadnjih letih so odmevali tudi primeri spolnega nadlegovanja na institucijah, ki bi morale zagotavljati izobraževanje ter enake možnosti in pravice.

V sindikatu pripravili tudi spletni anonimni obrazec za prijavo diskriminacije, dostopen je na sta.si/qolcc4. Prijave bodo analizirali, o kršitvah obvestili inšpektorat za delo in ustrezno ukrepali, zagotavljajo.

Opozarjajo tudi na revščino starejših žensk. "Ženske so delovno aktivne v manjši meri kot moški, težje najdejo zaposlitev, zasedajo nižja delovna mesta in imajo pogosto slabše karierne možnosti kot moški. Posledica nizke plače je tudi nizka pokojnina, ta pa je velikokrat prenizka, da bi upokojenkam omogočala dostojno življenje," so zapisali in dodali, da gre podobno pričakovati tudi za naslednje generacije žensk, ki mogoče šele vstopajo na trg dela.

Epidemija in kriza, ki ji je sledila, je v večji meri prizadela ženske, te so tudi prevzele večja bremena za reševanje krize, menijo v sindikatu. Navajajo statistične podatke, da je bilo med vsemi ženskami, ki so bile odsotne z dela, največ žensk odsotnih iz razloga čakanja na delo ter da je delo od začetka krize izgubilo več žensk kot moških. "Ukrepi, ki so jih sprejele vlade, pa na škodo žensk poglabljajo razlike med spoloma z vidika brezposelnosti, gospodinjskih opravil in finančne varnosti," so ocenili.

Poleg tega, so dodali, v poklicih, ki so najbolj izpostavljeni širjenju okužb, prevladujejo ženske; to so predvsem zdravstvene delavke, trgovke, delavke v socialnem varstvu, čistilke, učiteljice. Poudarjajo, da je plačna vrzel med spoloma v sektorju zdravstva in socialnega varstva druga najvišja med vsemi sektorji in znaša 23,3 odstotka.

"Ženske so največje žrtve in hkrati tudi največje borke te epidemije. Trg dela in ukrepi države niso primerno naslovili našega položaja, zato se je v tem času bolj povišala brezposelnost žensk, bolj smo podvržene prekarnosti, utrpele smo večje izgube prihodkov in z vsem tem so se razlike med spoloma samo še povečale. Ob vsem tem pa so hkrati večinoma prav ženske tiste, ki so nase prevzele še večji del gospodinjskega in skrbstvenega dela ter v času zaprtja šol in vrtcev ob svojem plačanem delu prevzele še vlogo vzgojiteljic in učiteljic, skrbele za zdravje svojih otrok, kot tudi starejših družinskih članov," pravi predsednica sindikata Mladi plus Tea Jarc.