»Še vedno živimo v družbi neenakosti med spoloma«

V Inštitutu 8. marec so ob današnjem prazniku opozorili, da ženske za delo še vedno prejemajo nižje plačilo in imajo nižje pokojnine

V Inštitutu 8. marec so ob današnjem prazniku opozorili, da še vedno živimo v družbi neenakosti med spoloma, kjer ženske za delo prejemajo nižje plačilo in imajo nižje pokojnine. Epidemija je te neenakosti še poglobila. Po mesecu kampanje samo ja pomeni ja prav tako pozivajo, da skupaj izkažemo solidarnost z žrtvami spolnega nasilja.

Direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač je ob današnjem prazniku izpostavila, da jim po mesecu kampanje za redefinicijo kaznivega dejanja posilstva samo ja pomeni ja ogromno pomeni, da se o tej temi še govori in se je med ljudmi vzpostavila ničelna stopnja tolerance do spolnega nasilja in nadlegovanja.

Kljub temu so na Akademiji za gledališče, radio, film in televizijo po njenih besedah še ljudje, ki zanikajo problem spolnega nadlegovanja in nasilja. Še se predvideva, da se bo tovrstne probleme reševalo samo preko etičnih kodeksov in tako, da bo žrtev podala roko profesorju, ki jo je spolno zlorabljal.

Vodja pravnega oddelka inštituta Kristina Krajnc je dejala, da je njihova zahteva zagotoviti ustrezno zaščito žrtev spolnega nasilja in posilstva v sodnih postopkih. Žrtve so v družbi deležne velike stigme, obsojanja in krivde, zato pogosto ne spregovorijo. Delovanje inštituta in sorodnih nevladnih organizacij je tako usmerjeno v zaščito žrtev, da bi bile, ko spregovorijo o zlorabah, ustrezno zaščitene tudi v sodnih postopkih.

Direktorica Inštituta 8. marec Nika Kovač je ob današnjem prazniku izpostavila, da jim po mesecu kampanje za redefinicijo kaznivega dejanja posilstva samo ja pomeni ja ogromno pomeni, da se o tej temi še govori in se je med ljudmi vzpostavila ničelna stopnja tolerance do spolnega nasilja in nadlegovanja.

Trenuten zakon temelji na modelu prisile in velikega polja spolnega nasilja ne obravnava in ne kaznuje. Ustrezno tako žrtve zaščiti samo model afirmativnega soglasja, to je zakon samo ja pomeni ja, po katerem so naša telesa absolutno nedotakljiva, dokler v poseg svobodno ne privolimo, je dejala Kranjčeva.

Članica programskega odbora inštituta Petra Meterc je opozorila, da morajo pravice in zaščita pripadati vsem ženskam, ne glede na njihovo državljanstvo in pravni status. Predstavila je primer begunske družine, katere mati je bila v svoji domovini žrtev političnega nasilja zaradi politične aktivnosti svojega moža. Za azil je zaprosila, ker jo je na njenem domu brutalno napadla milica nasprotne politične strani, s čimer je bilo spolno nasilje uporabljeno kot sredstvo političnega preganjanja. Slovensko notranje ministrstvo je prošnjo za azil zanjo in njeni hčerki zavrnilo in zanemarilo politično ozadje posilstva. Ob 8. marcu tako v Inštitutu 8. marec notranje ministrstvo pozivajo, da družini zagotovi zaščito.

Porast neenakosti v družbi je prinesla tudi epidemija covida-19, saj so breme dolgotrajnega šolanja na domu poleg gospodinjskih opravil v veliki meri prevzele ženske oziroma matere in skrbnice, je pokazala študija Inštituta 8. marec. V še dodatno ranljivem položaju so se znašle matere samohranilke, je povedal koordinator raziskave Mark J. Užmah. Anketiranci, med katerimi so prevladovale ženske, so poročali o povečanju izčrpanosti in velikih stiskah ob usklajevanju vseh vlog, ki jih opravljajo znotraj lastnega gospodinjstva.

Tina Tomšič z inštituta pa je opozorila, da je "revščina ženskega spola". Najrevnejša skupina pri nas so tako samske upokojenke, z večjo prekraizacijo pa je prišlo tudi do povečanja revščine med samozaposlenimi ženskami. Te namreč ne morejo vzeti porodniškega dopusta in ne morejo na bolniško, s čimer so njihove pravice, ki so bile priborjene kot delavske pravice žensk, izničene.