11. 3. 2021 | Družba
Ostro obsojamo kazenske ukrepe, ki so jih bili deležni dijaki
Izjava članov akademske skupnosti Univerze v Mariboru o podpori dijakom
Policisti popisujejo "sumljive in nevarne dijake", ki zgolj mirno protestirajo na varni razdalji in z zaščitnimi maskami
© Sašo Bizjak, Večer
Spodaj podpisani člani akademske skupnosti Univerze v Mariboru izražamo podporo slovenskim dijakom v njihovi iniciativi po čimprejšnjem vračanju v šole, ki so jo v začetku februarja izrazili z javnimi shodi v različnih delih Slovenije.
Hkrati ostro obsojamo kazenske ukrepe, ki so jih bili nekateri predstavniki dijaške skupnosti deležni s strani pristojnih organov (Policijske uprave Maribor) zaradi domnevnega kršenja Zakona o nalezljivih boleznih oziroma odloka, ki se na zakon sklicuje in začasno prepoveduje zbiranje ljudi.
Kot člani akademske skupnosti Univerze v Mariboru, katere poslanstvo je med drugim spodbujanje znanja, dvig ravni zavedanja, zavzemanje za humanistične vrednote v skrbi za človeka in trajnostni razvoj, želimo jasno izraziti skrb za problematiko generacije slovenskih mladostnikov in razumevanje za njihove izražene stiske, ki so nastale kot posledica boja proti epidemiji covida-19.
Kot skupina akademikov, ki dnevno izobražuje in vstopa v stik z mladimi, se sprašujemo o posledicah sporočila, ki so ga generacije slovenskih mladostnikov dobile iz omenjene reakcije s strani pristojnih organov, vključno z ministrico za izobraževanje, znanost in šport.
V vzgoji in izobraževanju otrok in mladostnikov redno poudarjamo pomen spoštovanja pravic in prevzemanja odgovornosti. Naše mnenje je, da so bili v času ukrepov, povezanih z zajezitvijo širjenja covida-19, dijaki tista družbena skupina, ki so ji bile na račun spoštovanja pravice do zdravja vseh državljanov v nesorazmernem deležu kršene nekatere temeljne pravice. Med njimi so:
- Pravica do zdravja, kamor poleg telesnega sodi tudi duševno zdravje. Naše strokovne izkušnje in rezultati nekaterih do sedaj opravljenih znanstvenih raziskav namreč kažejo skrb vzbujajoče poslabšanje kazalcev duševnega zdravja slovenskih otrok in mladostnikov v letu boja z epidemijo.
- Pravica do zdravega življenjskega okolja, kamor sodi tudi socialno okolje šole s skupino vrstnikov in drugih odraslih. Mladostniki so skupina, ki za svoj zdrav psihosocialni razvoj še posebej kritično potrebujejo stik z vrstniki; slednji pa je bil zaradi ukrepov v zvezi s preprečevanjem širjenja nalezljivih bolezni zanje močno zmanjšan in fizično omejen.
- Pravica do izobraževanja. Res je sicer, da je bilo šolanje v času boja z epidemijo omogočeno vsakomur, a na podlagi našega vsakodnevnega dela z mladimi v procesu izobraževanja in do sedaj opravljenih študij o šolanju na daljavo v času epidemije covida-19 lahko z gotovostjo trdimo, da je tovrstni način izobraževanja večinoma manj učinkovit od običajnega pouka v šolah, predvsem pa postavlja mladostnike v izrazito neenakovreden položaj glede na njihove osnovne materialne, kognitivne in okoljske zmožnosti.
V zameno za nedopustno dolgo obdobje odrekanja naštetim pravicam so slovenski dijaki namesto razumevanja za stiske in posluha za pobude za čimprejšnjo varno vrnitev v šole od pristojne oblasti naleteli na ostro obsojanje in celo kazensko preganjanje.
Kot družba se radi pohvalimo, da je prav znanje naše temeljno bogastvo. Ko pa so se predstavniki generacije slovenskih dijakov ̶ bodočih nosilcev znanja in oblikovalcev naše skupne prihodnosti ̶ odločili javno izraziti svojo zahtevo po kakovostnem izobraževanju, je bila ta (ob številnih drugih možnostih odziva) zatrta z represivnimi ukrepi. Trdimo, da spodbujamo razvoj njihovega kritičnega duha in jih spodbujamo k aktivnemu državljanstvu, hkrati pa z represivnimi ukrepi kaznujemo njihovo javno izražanje proti obstoječim razmeram, ki ovirajo njihov normalni razvoj. Ko jih nosilci oblasti pri tem kličejo k razumevanju in prevzemanju odgovornosti, je naša dolžnost, da na prevzemanje in izpolnjevanje odgovornosti spomnimo to isto skupino ljudi – pristojna ministrstva in izobraževalne institucije. Dolžnost in odgovornost vseh nas je namreč poskrbeti za zdrav celostni razvoj mladostnikov in jim omogočiti pridobivanje kakovostnega znanja. Če jim kot družba zaradi trenutnih kriznih okoliščin tega ne moremo dati, je najmanj, kar lahko storimo, to, da jim jasno sporočimo, da jih razumemo in še naprej podpiramo njihove aktivne pobude po znanju.
Prvopodpisani:
dr. Janja Tekavc, dr. Bojan Musil, dr. Katja Košir, dr. Smiljana Gartner, dr. Miran Lavrič, dr. Friderik Klampfer
Spodaj je seznam 78 članov akademske skupnosti Univerze v Mariboru in 15 akademikov izven Univerze v Mariboru, ki so prav tako želeli podpreti izjavo.
dr. Jana Ambrožič-Dolinšek
dr. Janja Batič
dr. Bojan Borstner
dr. Tomaž Bratina
dr. Janez Bregant
dr. Mihaela Brumen
dr. Nenad Čuš Babič
Tina Cupar
dr. Dejan Dinevski
dr. Kosta Dolenc
dr. Daniela Dvornik Perhavec
dr. Vladimir Drozg
dr. Maja Godina Golija
dr. Vesna Godina Vuk
dr. Darko Golija
dr. Marko Gosak
dr. Aleš Fajmut
Kirsten Margaret Hempkin
dr. Janja Hojnik
dr. Andrej Hozjan
Marina Horvat
dr. Martina Horvat
dr. Marija Javornik Krečič
dr. Sašo Karakatič
dr. Aida Kamišalić Latifić
dr. Victor Kennedy
dr. Maja Kerneža
dr. Rudi Klanjšek
dr. Vesna Klokočovnik
Žiga Kobše
dr. Melita Koletnik. dr. Melita Koletnik
dr. Melita Kukovec
dr. Dejan Kos
dr. Suzana Košir
dr. Marta Licardo
dr. Alenka Lipovec
Maršenka Marksel
dr. Črtomir Matejek
dr. Izidor Mlakar
dr. Monika Mithans
ddr. Matjaž Mulej
dr. Satja Mulej Bratec
Sabina Ograjšek
dr. Igor Perko
dr. Jurij Planinšec
Nejc Plohl
dr. Mateja Ploj Virtič
dr. Dragan Potočnik
dr. Edvard Protner
dr. Mateja Pšunder
dr. Stojan Puhalj
dr. Anton Ravnikar
dr. Marija Ropič Kop
dr. Majda Schmidt Krajnc
dr. Darja Senčur Peček
dr. Drago Sever
dr. Tina Sovič
dr. Simona Sternad Zabukovšek
dr. Andraž Stožer
dr. Andrej Šorgo
dr. Tjaša Štrukelj
dr. Danilo Šuster
dr. Sara Tement
dr. Mojmir Uranjek
dr. Tadeja Vajdič
dr. Petra Varl
dr. Darinka Verdonik
dr. Boris Vezjak
dr. Branislava Vičar
dr. Polona Vidmar
dr. Boštjan Vlaovič
dr. Ines Voršič
dr. Tina Vršnik Perše
dr. Petra Weingerl
dr. Dušan Zidar
Saša Zorjan
dr. Simon Zupan
dr. Igor Žiberna
Podpisu izjave se pridružujejo tudi člani akademske skupnosti izven UM:
dr. Karolina Babič
dr. Mladen Dolar
dr. Rado Riha
dr. Ksenija Domiter Protner
dr. Matjaž Gregorič
mag. Anita Hrast
dr. Peter Klepec
dr. Vesna Leskošek
dr. Breda Luthar
dr. Oto Luthar
dr. Katja Mihurko Poniž
dr. Mirjam Milharčič Hladnik
dr. Boris A. Novak
dr. Dan Podjed
dr. Mateja Ratej
dr. Kristina Toplak
Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.