Nazaj v socializem

Najprej čestitke za mnoge zanimive prispevke. Žal pa se s prispevkom v Mladini 26.2.2021 (Nazaj v socializem) v precejšnji meri ne morem strinjati. Menim, da že sam naslov zveni zavajajoče, precej pa je tudi primerjav, ki ne upoštevajo različnih kontekstov. Socializem je zajemal ogromno neumnosti, povsem pozabiti na pozitivne strani, pa ni najbolj prepričljivo. Naj omenim nekaj poudarkov iz kolumne N*toka (Ukradena zgodovina, Mladina 25.9.2020): »bolj ko desnici uspeva slikati Jugoslavijo kot en velik gulag, partijo pa kot krdelo krvoločnih avtokratov, manj legitimnosti imajo levičarji.« S pristajanjem na enostavno enačbo »komunizem = totalitarizem« in siljenjem, da je treba enako gledati na vsak totalitarizem, pridemo do tega, da se povsem zamegli končni rezultat nacizma in komunizma (borbo velikega dela sveta proti nacizmu in konec velike Nemčije v ruševinah, hkrati pa kaj je bilo v socializmu pozitivnega). »In ker tudi levica sprejema premiso o absolutni zavoženosti vsega , kar so storili njeni predhodniki, nima na kaj biti ponosna«. Tako tudi mnogi levičarji govorijo o Janši kot »o poslednjem partijcu«, »pridnem učencu komunizma«, »posnemovalcu Tita«.

To so nesmisli, ki še dodatno zamegljujejo razumevanje nekega obdobja. Tu se povsem pozabi na kontekst, v katerem se neki družbeni pojavi dogajajo. Menim, da je to razliko o zeitgeistu zelo dobro zadel Jani Virk (intervju Nedelo, 20.2.2021), ko primerja osemdeseta leta z današnjim časom: ..(osemdeseta) »Zanimiva se mi zdijo kot prostor odpiranja v zaprti družbi«, torej »v marsičem nasprotje tega, kar imamo danes … Prostor zapiranja v odprti družbi.« Opravka imamo torej s popolnoma drugačnim kontekstom. Tehnike vladanja so sicer lahko podobne (partijske ali pa iz časov Rimljanov »deli in vladaj«), vendar to ne pomeni vračanja niti v čas Rimljanov, niti v čas socializma. Vsak, ki si želi praktično ponazoritev, kakšne so razlike v kontekstu, naj si pozorno ogleda posnetke z Roške (kako reagira takratna milica, vhod v zapor pa pred množico stražita dva! vojaka). Te prizore naj primerja z današnjimi protesti in robocopi. Tako si bo lažje predstavljal, v kakšnem času živimo danes.

Zato zaključni stavek »In da bi nas lažje odpeljal v socializem« ne drži. Žal, kakor za koga. Socializem, Woodstock, država blaginje, protesti leta 1968 in podobni pojavi prejšnjega stoletja spadajo v področje »bilo je nekoč«. Ponoviti se ne morejo. Je pa na široko odprta pot v prekarnost, pospešeno bogatenje čim ožjega kroga ljudi, v vse večji nadzor, sprego kapitala in avtokratov. »Kitajski socializem postaja prevladujoč politični kapitalizem« (Bogomir Kovač, Agenda prihodnosti, Mladina 29.1.2021). Tu pa je današnja oblast mogoče celo avantgardna.