VIDEO: Na protestih najbolj krvav dan doslej

V nasilju varnostnih sil nad protestniki je bilo ubitih več deset ljudi

V Mjanmaru se nadaljujejo protesti proti vojaški hunti, ki je februarja prevzela oblast v državi. Nedelja je bila najbolj krvav dan od začetka protestov. Po navedbah nevladnega združenja za pomoč političnim zapornikom (AAPP) je bilo na protestih ubitih najmanj 44 ljudi. Novičarski portal Myanmar Now je medtem ob sklicevanju na informacije iz treh bolnišnic poročal, da je samo v mestu Yangon umrlo 59 protestnikov, 129 pa jih je bilo ranjenih, poročajo tuje tiskovne agencije.

Predstavnika Združenih narodov sta danes obsodila nedeljsko dogajanje v Mjanmaru. "Vodje hunte ne sodijo na oblast, ampak za rešetke," je tvitnil posebni odposlanec ZN za človekove pravice v Mjanmaru Tom Andrews. "Prekiniti jim je treba dostop do denarja in orožja," je dodal.

Obsodbam se je pridružila tudi odposlanka ZN za to državo Christine Schraner Burgener. "Nadaljevanje brutalnosti, tudi proti medicinskemu osebju, in uničevanje javne infrastrukture, močno spodkopavata možnosti za mir in stabilnost," je zapisala v izjavi. Pozvala je k mednarodni solidarnosti s protestniki.

Vojaška hunta je medtem danes še za štiri okrožja Yangona razglasila vojno stanje. Že v nedeljo ga je razglasila za okrožji Hlaing Tharyar in Shwepyitha. To pomeni, da bodo vsakomur, ki je aretiran v okrožju z vojnim stanjem, sodili na vojaškem sodišču, in ne na civilnem. Zagrožene kazni pa znašajo od treh let težaškega dela do usmrtitve.

zWsFLTv-xI4

Pred razglasitvijo vojnega stanja so protestniki v nedeljo zažgali več kitajskih tekstilnih tovarn v Yangonu. Pri tem je bilo poškodovanih več kitajskih delavcev, je sporočilo kitajsko veleposlaništvo v Mjanmaru. Mjanmarske oblasti je pozvalo, naj zaščitijo kitajska podjetja in državljane.

Protestniki so se na ulicah mjanmarskih mest zbrali tudi danes. Med drugim v drugem največjem mestu Mandalay poteka sedeči protest.

V državi se tako nadaljujejo protesti, na katerih ljudje pozivajo h končanju vladavine vojske in izpustitvi izvoljenih voditeljev na čelu z Aung San Suu Kyi, ki so jih ob udaru priprli. Varnostne sile proti protestnikom posredujejo s silo, doslej je bilo po podatkih AAPP ubitih več kot 120 ljudi.

8LXfPlGC86M

Suu Kyi je obtožena več kaznivih dejanj, kot so nedovoljeno posedovanje voki-tokijev, kršenje omejitev za zajezitev koronavirusa, kršenje telekomunikacijske zakonodaje in namera spodbujanja družbenih nemirov. Vojaške oblasti so jo obtožile tudi, da je na nezakonit način prejela 600.000 ameriških dolarjev ter velike količine zlata.

Danes bi jo moralo znova zaslišati sodišče, vendar so zaslišanje preložili na 24. marec, je sporočil njen odvetnik Khin Maung Zaw. "Zaslišanja ni, ker ni interneta, zaslišanje pa poteka prek videokonference," je dejal in dodal, da ne morejo vzpostaviti videa.

Oblasti v Mjanmaru že več tednov vsako noč izklopijo internet, zjutraj pa povezavo običajno ponovno vzpostavijo. Tega davi po navedbah spletne strani Netblocks niso storile.

E8hj2S8VBOA