Socialni prispevki samozaposlenih v kulturi po novem všteti med prihodke

V društvu Asociacija so nad spremembami zaskrbljeni

Samozaposleni v kulturi, ki jim prispevke za socialno varnost plačuje država in ki so t.i. normiranci, opozarjajo, da bodi deležni drugačne davčne obravnave. Ker bodo po novem zanje prispevki za socialno varnost všteti v davčno osnovo, bodo morali plačevati višjo dohodnino. Kot so pojasnili na Fursu, gre le za uskladitev z veljavno zakonodajo.

Kot so za STA pojasnili na Finančni upravi RS (Furs), so se za novo interpretacijo odločili že lani, podrobneje pa so jo zapisali v prenovljeni Brošuri o dohodku iz dejavnosti, ki so jo objavili februarja. V brošuri med drugim piše: "Prispevki se torej ne izvzemajo iz davčnega obračuna, ampak se oprostitev realizira preko pripoznave prihodkov in odhodkov v poslovnih knjigah." Kot še piše, je stališče treba upoštevati že pri oddaji davčnega obračuna za leto 2020.

V društvu Asociacija so nad spremembami zaskrbljeni, saj te zaradi višje davčne osnove, ki so ji prišteti še omenjeni prispevki, pomenijo višjo dohodnino za lansko leto za samozaposlene v kulturi oz. normirance - davčne zavezance, pri katerih se davčna osnova ugotavlja z upoštevanjem realnih prihodkov in normiranih odhodkov - ki jim prispevke plačuje država. Teh je okoli 2000, lani pa je država posameznemu na letni ravni plačala nekaj več kot 4800 evrov prispevkov. Zato bo moral letos plačati okoli 190 evrov dohodnine več.

Obenem so v Asociaciji izrazili bojazen, da bi se zaradi navedenega zapletlo tudi pri izračunu cenzusa. Samozaposleni so namreč do pravice plačila prispevkov iz proračuna upravičeni le, če njihovi letni dohodki ne presegajo nekaj več kot 20.000 evrov. Zaradi vštevanja prispevkov med davčno priznane prihodke pa bi imeli lahko nekateri po pojasnilu Asociacije za 4800 evrov prihodkov več, kar lahko povzroči prekoračenje cenzusa, zaradi česar bi morali za leto 2020 vrniti s strani države plačane prispevke. V primeru vračila prispevkov, pa izgubijo tudi pravico do plačila prispevkov za naprej, so dodali.

Obenem bi lahko izpadli tudi tisti, ki so zaradi 20-odstotnega upada prihodkov glede na leto 2019, zaradi epidemije covida-19, bili upravičeni do kriznega mesečnega temeljnega dohodka. Ta bojazen naj bi bila odveč, saj naj bi po neuradnih informacijah, ki jih je od Fursa dobila Asociacija, bilo edino merilo za dodelitev temeljnega mesečnega dohodka prihodek od prodaje.

Na Fursu so za STA povedali še, da omenjene spremembe veljajo za vse normirance oziroma vse, ki jim prispevke plačuje država kot tudi vse, ki so bili deležnih različnih oprostitev prispevkov na osnovi zakona o interventnih ukrepih za zajezitev epidemije covid-19 in omilitev njenih posledic za državljane in gospodarstvo.

Kot so še pojasnili na Fursu, so prva vprašanja s to problematiko dobili od samozaposlenih podjetnikov, ki so bili v času koronavirusa neko obdobje oproščeni prispevkov in so se spraševali, ali jih morajo - tako kot tiste, ki so jih plačevali sami - upoštevati v davčnem obračunu. Kot poudarjajo, skladno z računovodskimi standardi vse pomoči prejete na podlagi interventnih ukrepov predstavljajo dohodke davčnega zavezanca.