Retorika »našosti« je nevarna osnova za nacionalistično mentaliteto

Slovenija, naša dežela: stari slogani novih političnih strank

Aleksandra Pivec je spretno izkoristila kultni slogan »Slovenija, moja dežela« in ga uporabila v imenu svoje stranke »Naša dežela«. Oglaševalska akcija pod tem imenom je nastala že leta 1983 in bila namenjena promociji turizma, nehote je pripomogla tudi k slovenski osamosvojitvi, ugotavljajo številni, še danes pa ga lahko najdemo slogan navzoč povsod, npr. tudi v reklamni kampanji in znamčenju trgovskega podjetja Spar.

My country

Od znamčenja »moje dežele« do »naše dežele« ni daleč, celo logotip stranke v močno stilizirani obliki spominja na lipov list, spremljevalni simbol kultne kampanje, pri čemer se njegov zgornji rob s tremi vrhovi obenem poigrava z asociacijo na Triglav. Dr. Mihael Kline se takole spominja nastanka ideje za kultni slogan skoraj 40 let nazaj:

"Prišel sem iz Amerike in sem ves čas želel, da bi nekako ubesedili njihov izraz »my country«. Težava je bil prevod. Ljudje so pri nas z veseljem govorili moja dežela in da jo imajo radi. Še posebno, ko smo delali oglas za mleko, smo ugotovili, da imajo brezmejno radi svojo domovino, deželo … Z Repovžem sva bila v Ameriki. Ta slogan je od ameriških žensk iz leta 1922. Zemlji so rekle »domača gruda« in to so z rdečo in modro barvo izvezle v prte, imele nad štedilniki, na skrinjah in podobno… Vse to so bili nagibi, ki smo jih takrat zbirali, da bi prišli do izraza. Uradno smo morali govoriti domovina, a nismo smeli reči, da je to Slovenija. Slovenija je bila Jugoslavija, domovina je država… Neštetokrat smo napisali »my country« in nato to prevajali. Odločili smo se, da ni boljšega kot »moja dežela«. Je najbolj splošen izraz, da ne rečeš domovina, kar se takrat ne bi dobro razumelo. Začeli smo iz »dežele« Kranjske, Štajerske, kot je bilo včasih."

Ustanovitev stranke je nekoliko zmedla nekatere medije, med njimi tudi RTV Slovenija in provladni Siol. Oba sta poročala o ustanovitvi stranke »Nova dežela«. Pri prvem mediju so kasneje popravili svojo napako.

Vpletena v afere zdaj napoveduje boj proti korupciji

Objavljeni program na njihovi spletni strani je strahovito vsebinsko prazen. Nova predsednica je v svojem nastopu na ustanovnem kongresu obljubila boj proti korupciji in dvig politične kulture. Pri tem ni konkretneje pojasnila, ali meri tudi na kulturo odstopanj s političnih funkcij po vpletenosti v afere, recimo z mesta predsednice stranke DeSUS, s katere nikakor dolge mesece ni želela odstopiti, kar je postal žalosten precedens v slovenski politiki. Takrat jo je s položaja naganjala lastna stranka, vključno s poslansko skupino, ampak ona se je sklicevala na podporo premierja.

Glede njenega napovedanega boja proti korupciji pa velja spomniti na afere SRIPT, Vinakras in Hotel Marina, zaradi katerih se je njena politična kariera tudi končala. Še letošnjega januarja je protikorupcijska komisija v tej zgodbi odkrila kršitve njene integritete!

Aleksandra Pivec je s svojim ustanavljanjem stranke na pogorišču manjših korupcijskih afer dejansko storila vse za nižanje nivoja politične kulture. Že zdaj pa ne more biti dvoma, da bo izrazito favorizirana in hvaljena s strani hegemonične SDS in njenega predsednika, saj slednji nesporno močno računa z njo na naslednjih volitvah.

Nevarna našost

Profil stranke spominja na že obstoječi stranki ljudske provenience, stranko SLS Marjana Podobnika in NLS Franca Kanglerja, saj očitno stavi na že stokrat preverjene formule. Obe se na veliko spogledujeta z domačijskostjo, pripadnostjo rodni grudi, očetnjavi. Bo nova stranka »Naša dežela« imuna na nacionalistično ideologijo? Nisem čisto prepričan. V krepki pisavi imajo na svoji strani izpisano trditev: "V naši deželi, na naši zemlji smo in živimo med našimi ljudmi. Ti so naše največje bogastvo."

Retorika »našosti« je izjemno nevarna osnova za sleherno nacionalistično mentaliteto in logiko izključevanje po nacionalnem, rasnem, verskem ali etničnem ključu. Preberimo znova domislico o tem, da na naši zemlji živimo naši ljudje. Kaj lahko od nje pričakujemo?

**Članek je bil prvotno objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**