Umik zgolj enega spornega člena iz novele zakona o vodah ni dovolj

V Eko krogu ponovno zahtevajo umik celotnega predloga novele zakona o vodah, ne zgolj enega spornega člena

Ministrstvo za okolje in prostor in ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo sta dosegla soglasje, da iz novele zakona o vodah, ki je v obravnavi v DZ, izvzameta člen, ki bi omogočil gradnjo objektov in naprav, ki uporabljajo nevarne snovi, na vodovarstvenem območju, so danes sporočili z ministrstva za okolje.

S 4. členom novele zakona o vodah bi posegli v 69. člen obstoječega zakona. S spremembo bi bilo pod določenimi strogimi pogoji izjemoma možno graditi objekte in naprave na vodovarstvenem območju. Gre za objekte in naprave, ki so namenjeni proizvodnji, v katere so vključene nevarne snovi in za katere je v skladu s predpisi na področju varstva okolja treba pridobiti okoljevarstveno soglasje, ter objektov in naprav za odlaganje odpadkov, so spomnili na okoljskem ministrstvu.

"Ministrstvo za okolje in prostor je v svojem poslanstvu zavezano k varovanju okolja in ščititi pitno vodo kot ustavno kategorijo, zato soglaša, da so lahko dodatna tveganja za njeno onesnaženje neprimerna. Glede na opozorila strokovnih organizacij in posameznikov soglašamo, da zmanjšamo in kar se da preprečimo dodatna tveganja za onesnaženje pitne vode, zato podpiramo črtanje 4. člena novele, ki bi to pogojno omogočila," so zapisali v sporočilu za javnost.

Gre za enega od dveh členov novele, na katere so v zadnjih dneh opozarjali okoljevarstveniki in številna strokovna društva, naj amandmaja ne sprejmejo, je poslance pozvala tudi zbornica komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).

Za del javnosti je sicer sporen tudi del novele, ki bi spremenil 37. člen zakona o vodah tako, da bi omogočil določene posege na vodnih in priobalnih zemljiščih. Po predlogu bi bilo mogoče na teh območjih med drugim graditi javno in komunalno infrastrukturo ter objekte v javni rabi. 2. člen novele, ki posega v ta člen zakona o vodah, v predlogu novele zaenkrat ostaja.

Gre za enega od dveh členov novele, na katere so v zadnjih dneh opozarjali okoljevarstveniki in številna strokovna društva, naj amandmaja ne sprejmejo, je poslance pozvala tudi zbornica komunalnega gospodarstva pri Gospodarski zbornici Slovenije (GZS).

Novela je prvotno predvidevala zlasti uvedbo možnosti rabe sredstev sklada za vode za redno vzdrževanje vodotokov, ker se z zagotavljanjem teh sredstev mudi, pa je bila v državni zbor poslana po skrajšanem postopku. Koalicija je kasneje oba omenjena člena v predlog novele vnesla z amandmaji, in sicer na pobudo gospodarskega ministrstva.

Vnašanje tako pomembnih sprememb brez javne obravnave je med drugim kritično ocenil varuh človekovih pravic Peter Svetina, problematiziral ga je tudi stalni posvetovalni odbor za podnebno politiko pri predsedniku republike Borutu Pahorju.

V Eko krogu pa opozarjajo, da poteza ministrstev ni dovolj, saj v noveli še vedno ostaja 37. člen, ki v popolnoma enaki meri odpira nesprejemljiva tveganja za kakovost pitne vode. "S to spremembo bi bile na vodnih in priobalnih zemljiščih kot so reke, jezera in morje, dovoljene gradnje ki so bile do sedaj prepovedane, med drugim poslovni objekti, parkirišča, stavbe za promet in podobno. Takšna določba bi bila v nasprotju z Vodno direktivo in predstavlja nevarnost poslabšanja površinskih voda po celotni Sloveniji. Ob izjemni razširitvi možnosti gradenj bo ta varovalka ob pritiskih investitorjev postala le še črka na papirju," so zapisali v Eko krogu.

Dodali so, da podzemne vode, ki jih v Sloveniji večinoma uporabljamo za oskrbo s pitno vodo, neločljivo povezane s površinskimi vodami. "Tveganje za onesnaženje površinskih voda posredno torej prav tako pomeni tveganje onesnaženja pitne vode. Kakršnokoli politično kupčkanje v stilu, mi bomo umaknili en člen, vi pa pristanete na tistega drugega, je zato pri vodah popolnoma nesprejemljivo. Zato od Ministrstva za okolje in prostor, Vlade RS in poslancev ponovno zahtevamo umik celotnega predloga novele Zakona o vodah, ki ga zdaj sprejema po skrajšanem postopku. Zahtevamo izvedbo strokovne, celovite ter poglobljene javne obravnave sprememb zakona, ki lahko usodno vplivajo na našo vodno dediščino," so dodali.