Lansko rekordno črpanje evropskih sredstev ni bilo neobičajno

Minister Zvonko Černač se je pohvalil z rekordnim črpanjem evropskih sredstev v 2020. Izpustil pa je, da je običajno, če države članice EU v zadnjem letu finančne perspektive počrpajo največ sredstev.

Kljub epidemiji smo dosegli najboljši rezultat v okviru obstoječe finančne perspektive, je 6. februarja na svojem facebook profilu objavil minister Zvonko Černač, pristojen za razvoj in evropsko kohezijsko politiko. Delil je tudi graf z naslovom: »V lanskem letu smo na letnem nivoju počrpali največ EU sredstev v okviru finančne perspektive.«

Grafični prikaz v ministrovi objavi je zadeval podatke vladne službe za razvoj in kohezijo, po katerih Slovenija v okviru finančne perspektive 2014–2020 prvi dve leti ni počrpala nič, leta 2020 pa je prejela največ sredstev, in sicer 485 milijonov evrov.

A to glede na podatke vladne službe za kohezijo ni nič nenavadnega, saj je Slovenija enako kot v finančnem obdobju 2014–2020 tudi v obdobju 2007–2013 iz leta v leto počrpala več denarja. Tudi takrat je v primerjavi s prejšnjimi leti največ sredstev počrpala ob koncu finančne perspektive. Na vladni službi za kohezijo so pojasnili, da se dinamika črpanja evropskih sredstev stopnjuje po letih perspektive.

Tudi po oceni profesorja za mednarodne finance Mojmirja Mraka je običajno, da država članica največ sredstev počrpa na koncu finančne perspektive. Dejal je, da je Černačeva izjava sicer točna, a se s črpanjem ni za hvaliti, saj je to glede na rezultate drugih držav članic in na rezultate Slovenije v prejšnjih perspektivah povsem običajno in logično.

Zakaj lansko rekordno črpanje, s katerim se je pohvalil minister Černač, ni nič neobičajnega, in zakaj ob začetku finančnih perspektiv Slovenija običajno ne počrpa (skoraj) nič sredstev, si preberite v nepridobitnem spletnem mediju Oštro.si.