Poklicani na zagovor

Državni zavod za ribištvo je 8. marca letos ministrstvu za okolje in prostor, kjer teče postopek za izdajo gradbenega dovoljenja za projekt Hidroelektrarne (HE) Mokrice, poslal negativno mnenje, ker je projekt ocenil kot škodljiv za ribji habitat. A enajst dni kasneje, 19. marca, je zavod ministrstvu poslal novo, spremenjeno in tokrat pozitivno mnenje. Vmes je bilo vodstvo zavoda klicano na pogovor na ministrstvo za kmetijstvo. V javnost zdaj prihajajo informacije o hudih pritiskih. »Nočemo, da zamenjajo direktorja. Ker je podporen do stroke in strokovnih sodelavcev, in razumemo, v kaj je potisnjen. To je nedopustno,« opisuje nastale razmere eden od sogovornikov, ki želi ostati anonimen.

Zavod za ribištvo je osrednja strokovna ustanova s področja ribištva v Republiki Sloveniji. Zavod, katerega ustanoviteljica je vlada, opravlja dejavnosti javne službe na področju sladkovodnega in morskega ribištva, njegovo temeljno poslanstvo sta trajnostno upravljanje in ohranitev pestrosti ribjega življa v slovenskih vodotokih. Med drugim izvaja monitoringe populacij rib, s katerimi spremlja tudi ekološko stanje voda, ter izvaja raziskovalne naloge s področja ribiške biologije.

Zavod je tudi ena od strokovnih institucij, ki izdajajo mnenje v postopkih, v katerih se odloča o sprejemljivosti načrtovanih gradbenih posegov v vodotoke. Mnenje je moral izreči tudi v odprtem postopku izdaje gradbenega dovoljenja za hidroelektrarno Mokrice, ki poteka na ministrstvu za okolje.

Minister za okolje Andrej Vizjak se z različnimi metodami trudi izpeljati okoljsko in naravovarstveno sporen projekt hidroelektrarne Mokrice. Da gre za konflikt interesov, saj gre za njegovega bivšega delodajalca, nikogar več ne gane.

Zavod je mnenje o projektu hidroelektrarne Mokrice dal 8. marca letos. V mnenju, ki smo ga pridobili na podlagi zakona o dostopu do informacij javnega značaja, opozarja na negativne posledice predvidene nove zajezitve Save za več ribjih vrst, ki za preživetje potrebujejo tekočo reko. Po oceni zavoda namreč predvideni izravnalni in omilitveni ukrepi v projektu ne bi preprečili »zmanjšanja številčnosti populacij večine reofilnih vrst rib ter lokalnega izumrtja populacij najobčutljivejše zavarovane vrste rib, to je zvezdogleda«. Zavod opozarja, da je že obstoječa veriga hidroelektrarn na spodnji Savi (HE Boštanj, HE Arto-Blanca, HE Krško, HE Brežice) povzročila izumrtje zvezdogleda na velikem območju spodnje Save in da bi bilo zato treba preostalo populacijo v Savi zaščititi na celotnem preostalem območju reke. Zato poleg že predvidenega ukrepa, to je dodajanja vrste v obstoječe območje Natura 2000 Sava Medvode–Kresnice, zavod predlaga še razglasitev dodatnega območja Natura 2000 na odseku reke Save od Kresnic do sotočja s Savinjo. Ker teh ukrepov ni, zavod sklene, da »nameravana gradnja zaradi nezadostnih ukrepov za zaščito zvezdogleda v reki Savi ni sprejemljiva«. Pod to negativno mnenje, ki je bilo posredovano ministrstvu za okolje, se je poleg direktorja zavoda Rada Javornika podpisalo pet strokovnih sodelavcev zavoda – vsi diplomirani biologi, ki so mnenje tudi pripravili.

Po informacijah, ki smo jih dobili iz več virov, je bilo vodstvo zavoda nekaj dni po oddaji negativnega mnenja poklicano na sestanek na resorno kmetijsko ministrstvo. Na slednjem nam do zaključka redakcije niso odgovorili na vprašanje, zakaj so sklicali sestanek z zavodom in ali so vodstvu zavoda res svetovali spremembo mnenja glede hidroelektrarne Mokrice ter na kakšni podlagi. Po naših informacijah so vodilni zavoda dobili »zelo jasno sugestijo, da je bolje, da mnenje spremenijo«. Zanimivo sicer je, da ministrstvo za kmetijstvo sploh ni navedeno med prejemniki mnenja zavoda iz 8. marca.

Enajst dni po izdaji negativnega mnenja, torej 19. marca, je zavod izdal spremenjeno, tokrat pozitivno mnenje z naslovom »Ponovna izdaja mnenja o sprejemljivosti gradnje HE Mokrice«. Mnenje iz 8. marca obsega sedem strani, to novo mnenje pa je dolgo le dve strani, pod njim je podpisan le direktor Javornik in ne več tudi strokovna ekipa zavoda. Ta se po naših informacijah ni želela podpisati. V novem mnenju je v zaključku zapisano, če strnemo, da predlagani ukrepi zavoda niso izvedljivi (razlogi zakaj ne, niso navedeni), da zavod »v okviru izvedljivih izravnalnih ukrepov« sprejema ukrep dodajanja vrste v obstoječe območje Natura 2000 Sava Medvode–Kresnice, ki ga je še 8. marca označil za nezadostnega, in da »podaja pozitivno mnenje glede gradnje HE Mokrice«. Tokrat je zavod mnenje poslal ne samo ministrstvu za okolje, temveč tudi ministrstvu za kmetijstvo.

Direktor zavoda za ribištvo Rado Javornik nam je odgovoril le na del vprašanj. Informacij o pritiskih na zavod po izdaji negativnega mnenja za hidroelektrarno Mokrice ni komentiral. Izrecno je zanikal, da bi glede mnenj zavod kontaktiralo okoljsko ministrstvo ali investitorji. Spremembo mnenja iz negativnega v pozitivno je pojasnil z naknadno prejetim mnenjem zavoda za varstvo narave, na podlagi katerega pa naj bi zavod »ocenil, da se s predlaganim ukrepom zadovoljivo nadomesti izgubljen habitat in populacijo zvezdogleda na vplivnem območju HE Mokrice«. Na vprašanje, zakaj se pod novo mnenje ni podpisala strokovna ekipa zavoda in ali se je ekipa z novim mnenjem sploh strinjala, ni odgovoril. Javornik, diplomirani inženir kmetijstva, je štiriletni mandat direktorja zavoda nastopil 1. aprila 2019.

Pomembno vlogo pri Vizjakovem projektu HE Mokrice je očitno odigralo kmetijsko ministrstvo na čelu z Janezom Podgorškom, ki je kljub izstopu DeSUS iz koalicije ostal minister.

Sogovorniki, s katerimi smo govorili, opozarjajo na stisko številnih zaposlenih v zavodu, na občutek nemoči. »Zdi se, da če začneš javno opozarjati na pritiske, lahko zgolj prispevaš k zamenjavi vodilnih, ki so v primežu. Nato bodo nastavili nove, poslušne, in to je katastrofa za strokovne institucije,« pravi eden od sogovornikov in opozarja, da so v podobnem položaju tudi zaposleni na »drugih zavodih, ki podajajo mnenja v pomembnih projektih«.

Na ministrstvu za okolje, kjer odločajo o izdaji gradbenega dovoljenja za hidroelektrarno Mokrice, so s pojasnili skopi, in nočejo odgovoriti, kaj bi za projekt pomenilo negativno mnenje Zavoda za ribištvo.

Ministrstvo trenutno gradbenega dovoljenja – kljub pozitivnim mnenjem, ki nastajajo na opisani način – ne more izdati, saj je upravno sodišče februarja izdajo zamrznilo do končne odločitve v tožbi. To je sprožilo Društvo za preučevanje rib Slovenije (DPRS), z njo pa zaradi vrste domnevnih nepravilnosti in kršitev – tudi evropskega prava – izpodbija odločitev vlade iz decembra lani, s katero je vlada za hidroelektrarno Mokrice dovolila prevlado javne koristi energetike nad javno koristjo ohranjanja narave. Postopek prevlade je vlada pri umeščanju kakšnega objekta v naravo uporabila prvič v zgodovini države. Z njim vlada zatrjuje, da je škodljiv poseg v naravo, zaščitene habitate in Savo z gradnjo hidroelektrarne Mokrice upravičen in celo nujen, saj država nima alternative, s katero bi pridobila enako količino elektrike. Ker bo ta hidroelektrarna po optimalnem scenariju na leto zagotovila le en odstotek potrebne elektrike v državi, je argument vlade o neobstoju alternativ nekoliko nenavaden.

Za ključnega pospeševalca gradnje hidroelektrarne Mokrice sicer velja ravno okoljski minister Andrej Vizjak, ki je bil namreč za projekt osebno pooblaščen pri bivšem delodajalcu, to je v energetskem podjetju Hidroelektrarne na Spodnji Savi (HESS), ki je eden od investitorjev. Čeprav je izdaja gradbenega dovoljenja za hidroelektrarno Mokrice še negotova, pa sta HESS in državno infrastrukturno podjetje Infra že razdelila več desetmilijonskih poslov v projektu. Ti za zdaj stojijo, pomenijo pa velik pritisk na izvedbo projekta. Julija lani je HESS konzorciju Litostroj Power, Končar Zagreb in Riko dodelil 33,2 milijona evrov vreden posel izdelave turbin, generatorjev in dvigala, decembra pa konzorciju Riko, Kolektor Koling in RGP Velenje še izvedbo gradbenih del za 30,1 milijona evrov.