Poziv Italiji, naj uradno prizna fašistične zločine v Jugoslaviji

Mednarodna peticija, ki jo je podpisalo več kot 140 italijanskih, slovenskih in hrvaških akademikov, intelektualcev, politikov in entitet 

Poslanca SD Meira Hot in Matjaž Nemec sta danes na vlado naslovila pobudo za podporo mednarodni peticiji, ki italijanski politični vrh poziva, naj končno prevzame "zgodovinsko odgovornost" in uradno prizna fašistične zločine, storjene na ozemlju nekdanje Jugoslavije.

Več kot 140 italijanskih, slovenskih in hrvaških akademikov, intelektualcev, politikov in entitet je podpisalo poziv Italiji, naj ta ob letošnji 80. obletnici vojaškega napada na tedanjo kraljevino Jugoslavijo, s katerim se je začela fašistična in nacistična okupacija, ki je do osvoboditve leta 1945 terjala milijon življenj, končno uradno prizna zločine fašizma na ozemlju bivše Jugoslavije.

V peticiji, ki so jo podpisniki naslovili na italijanski politični vrh s predsednikom države Sergiom Mattarello na čelu, med drugim opozarjajo, da ni Italija nikoli jasno obsodila fašističnih zločinov v Jugoslaviji ali se radikalno distancirala od njih, zato predlagajo, da njeni voditelji oziroma institucije zdaj v imenu države končno prevzamejo to zgodovinsko odgovornost.

Po mnenju podpisnikov bi bila v ta namen najustreznejša javna deklaracija ali uradni obisk kakšnega od prizorišč fašističnih zločinov, pri čemer posebej izpostavljajo nekdanje koncentracijsko taborišče na hrvaškem otoku Rab, kjer je umrlo okoli 1400 ljudi, večinoma žensk in otrok.

To bi bilo, kot še dodajajo, nov korak naprej v smeri sprave in širšega razumevanja zgodovine po uradnih srečanjih predsednikov, kakršna sta bila t. i. koncert treh predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške leta 2010 v Trstu ter lanski obisk Mattarelle in slovenskega predsednika Boruta Pahorja v Bazovici.

"Po našem mnenju bi bilo idealno - toda za organizacijo česa takšnega je potreben čas - uradno srečanje (predsednikov Italije, Slovenije in Hrvaške) na otoku Rab, kjer je stalo koncentracijsko taborišče. Šlo je najbrž za najhujše koncentracijsko taborišče, kar so jih postavili Italijani med drugi svetovno vojno," je za TV Slovenija dejal zgodovinar iz Torina in eden pobudnikov peticije Eric Gobetti.

"Priložnost in odgovornost k dokončnemu političnemu dejanju Italije, ki bo tudi ljudem na Primorskem ponudil dolgo pričakovan in trden temelj k boljši prihodnosti, v kateri bodo bolečine zaradi fašizma ostale, a te ne bodo več dodatno krvavele zaradi politične ignorance ali še huje, zaradi sprenevedanja in pretvarjanja zgodovinskih dejstev."

Temu pozivu se pridružujeta tudi omenjena poslanca SD. "Pred Slovenijo je pomembno obeležje. Z zgodovinskega, pa tudi človeškega vidika bolečega spomina na neizmerno trpljenje naših ljudi pod jarmom okupatorjevega primeža pred in med drugo svetovno vojno. Naša država je tik pred 80. obletnico napada agresorja na takrat še skupno jugoslovansko ozemlje," sta zapisala v poslanski pobudi.

Opozorila sta, da se zdi, da je aktualna vlada med drugim v senci epidemije pozabila na pomen tega mejnika. Odgovornost slovenske politike je, da ob tej prelomni obletnici naredi vse po svoji moči in dokončno počisti z vsakršnim političnim manevriranjem okoli naše polpretekle zgodovine in jo postavi na mesto resnice ter dejstev, sta poudarila.

Poslanca mednarodni poziv razumeta kot "priložnost in odgovornost k dokončnemu političnemu dejanju Italije, ki bo tudi ljudem na Primorskem ponudil dolgo pričakovan in trden temelj k boljši prihodnosti, v kateri bodo bolečine zaradi fašizma ostale, a te ne bodo več dodatno krvavele zaradi politične ignorance ali še huje, zaradi sprenevedanja in pretvarjanja zgodovinskih dejstev".

Na vlado sta Meira Hot in Matjaž Nemec naslovila pobudo, naj podpre peticijo ter na italijanski politični vrh nemudoma naslovi poziv za srečanje, z jasnim sporočilom, da se vsebina mednarodne peticije v čim krajšem času realizira in se ob realizaciji tega poziva organizira tudi simbolno srečanje političnega vrha Italije ter držav bivše Jugoslavije.