DK, STA

6. 4. 2021  |  Svet

Na današnji dan pred 80 leti je nacistična Nemčija napadla Jugoslavijo

Beograd, prestolnica tedanje kraljevine Jugoslavije, katere del je bila tudi Slovenija, je bil v bombardiranju povsem uničen

Bombardiranje Beograda 6. aprila 1941

Bombardiranje Beograda 6. aprila 1941
© Wikipedia

Na današnji dan pred 80 leti je tedanja nacistična Nemčija napadla Jugoslavijo, ki se je nekaj dni pred tem sicer pridružila trojnemu paktu, dva dni kasneje po državnem udaru pa umaknila. Za Hitlerja je bila to izdaja in 6. aprila 1941 je ukazal bombardiranje Beograda. Hkrati je z zahoda, tudi na območje Slovenije vkorakala Italija.

Letalski napad na Beograd je na cvetno nedeljo izvedel nemški general Alexander Löhr, nemške enote pa so začele prodirati iz Avstrije, Madžarske, Romunije in Bolgarije. Iz zahoda so v državo vkorakale tudi italijanske enote. 11. aprila se je napadu pridružila še Madžarska.

Kraljevina Jugoslavija je 17. aprila 1941 Jugoslavija brezpogojno kapitulirala, vlada in kralj pa sta vmes zbežala iz države.

Beograd, prestolnica tedanje kraljevine Jugoslavije, katere del je bila tudi Slovenija, je bil v bombardiranju povsem uničen. Po nekaterih ocenah naj bi umrlo okoli 4000 prebivalcev mesta, ki je tedaj štelo 370.000 ljudi.

Napadu na Beograd so sledili napadi na Kraljevo, Niš in druga mesta. Po podatkih zgodovinarjev je samo 6. aprila 1941 umrlo okoli 20.000 državljanov kraljevine Jugoslavije, med štiriletnimi boji z nemškim okupatorjem pa okoli 1,7 milijona ljudi.

bQWvPQkopLU

Do napada nacistične Nemčije je prišlo po temeljitem preobratu političnega položaja v tedanji Jugoslaviji, ki je 25. marca 1941 najprej pristopila k trojnemu paktu Berlin-Rim-Tokio, nato pa so v Beogradu izbruhnile demonstracije. Probritansko usmerjeni častniki so ob podpori meščanskih politikov dva dni kasneje izvedli državni udar, v katerem so zrušili regenta kneza Pavla ter na prestol posadili Petra II., Jugoslavija pa je izstopila iz trojnega pakta.

Kraljevina Jugoslavija je 17. aprila 1941 brezpogojno kapitulirala, vlada in kralj pa sta vmes zbežala iz države.

Za nacističnega voditelja Adolfa Hitlerja je bila to izdaja, zato je ukazal takojšnji napad na Jugoslavijo, pa tudi na Grčijo, ki so si jo Italijani pred tem skušali precej neuspešno pokoriti. A s tem je moral za šest tednov odložiti napad na Sovjetsko zvezo, kar se je kasneje pokazalo za strateško napako, saj je nemško vojsko pred zasedbo Moskve prehitela zima.

Države osi so po okupaciji na Balkanu zarisale "novi red". Slovence naj bi popolnoma iztrebili oziroma jih asimilirali. Štajerska je znova dobila meje iz časa Avstro-Ogrske monarhije, zgornja Kranjska pa je bila priključena h Koroški. Območje Ljubljane je postalo italijanska provinca.

Italija si je zagotovila tudi večji del dalmatinske obale s središčem v Splitu. Ustaška Neodvisna država Hrvaška pod vodstvom Anteja Paveliča, ki je bila ob podpori držav osi ustanovljena 10. aprila 1941, in Črna gora naj bi postali italijanski vazalski državi. Albaniji, ki je bila pod italijansko okupacijo, naj bi poleg Kosova pripadel še širok pas vse do grške meje. Bolgari so si priključili Makedonijo, na račun Grčije pa so si zagotovili dostop do Egejskega morja. Madžarska je prevzela Vojvodino, preostanek Srbije pa je bil pod nemško vojaško upravo.

MIm074u8ENE

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.