Ustavno sodišče je razveljavilo člen šestega protikoronskega zakona

Na odločitev ustavnega sodišča so se odzvali tudi v stranki LMŠ in poudarili, da nihče ne sme zlorabljati epidemije za uveljavljanje svojih lastnih interesov. Ministrico za šolstvo Simono Kustec so ob tem ponovno pozvali k odstopu. 

Ustavno sodišče je razveljavilo člen šestega protikoronskega zakona, ki podaljšuje rok za izpolnjevanje pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda, opredeljenih v noveli zakona o visokem šolstvu. Agencija za kakovost v visokem šolstvu bo izpolnjevanje pogojev tako preverjala že ob prvem naslednjem podaljšanju akreditacije.

Na odločitev ustavnega sodišča so se odzvali tudi v stranki LMŠ, v kateri so poudarili, da nihče ne sme zlorabljati epidemije za uveljavljanje svojih lastnih interesov in dodali, da to velja tako za vlado kot tudi za posameznike blizu SDS, ki so "prav z željo po podaljšanju akreditacij pred sprejetjem PKP6 obiskali ministrico v njeni pisarni".

"Njihove namere je – pričakovano – z razveljavitvijo člena o podaljševanju akreditacij visokošolskim zavodom ustavilo ustavno sodišče," so zapisali v LMŠ in ministrico Simono Kustec pozvali, naj prevzame odgovornost in vendarle odstopi.

Ob tem so opozorili tudi na to, da je ustavno sodišče omenjeni člen razveljavilo, saj je presodilo, da ne gre za ukrep, nujen za odpravo posledic naravne nesreče. "Takih »kukavičjih jajc« pa je v protikoronskih zakonih žal še veliko. Spomniti velja najmanj na vse represivne, nadzorstvene in protiokoljsko usmerjene določbe ter nenazadnje na člen o prisilnem upokojevanju, katerega izvajanje je ustavno sodišče zadržalo," so poudarili in dodali, da lahko zgolj upajo, da je Janševa vlada sporočilo tokratne ustavne odločbe razumela.

"Spomniti velja najmanj na vse represivne, nadzorstvene in protiokoljsko usmerjene določbe ter nenazadnje na člen o prisilnem upokojevanju, katerega izvajanje je ustavno sodišče zadržalo."

LMŠ

Zahtevo za oceno ustavnosti je sprožil rektor mariborske univerze

Novela zakona o visokem šolstvu iz leta 2016 je spremenila pogoje za ustanovitev visokošolskega zavoda, pri čemer je določila, da se spremenjeni, strožji pogoji za že ustanovljene zavode preverjajo ob prvem naslednjem podaljšanju akreditacije.

Zaradi epidemije pa je novembra sprejeti šesti protikoronski zakon ta rok podaljšal in določil, da morajo visokošolski zavodi spremenjene pogoje izpolnjevati ob drugem podaljšanju akreditacije.

V skladu z novelo mora sicer visokošolski zavod pri Nacionalni agenciji RS za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis) odločbo o podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda pridobiti najmanj vsakih pet let.

Zahtevo za oceno ustavnosti določbe protikoronskega zakona, ki govori o akreditacijah, je sprožil nekdanji rektor mariborske univerze Danijel Rebolj. Ocenil je, da je do spremembe v protikoronskem zakonu prišlo brez utemeljitve in iz razlogov, ki niso povezani z omilitvijo posledic epidemije.

Prepričan je, da določba pomeni nedopustno poseganje v postopke reakreditacij, ki so v teku, in opozoril, da je bilo s sprejetjem sklepa o nedopustnosti razpisa zakonodajnega referenduma volivcem onemogočeno, da bi na zakon vložili zahtevo za razpis referenduma.

Zahtevo za oceno ustavnosti določbe protikoronskega zakona, ki govori o akreditacijah, je sprožil nekdanji rektor mariborske univerze Danijel Rebolj. Ocenil je, da je do spremembe v protikoronskem zakonu prišlo brez utemeljitve in iz razlogov, ki niso povezani z omilitvijo posledic epidemije.

Ustavno sodišče je januarja letos sporočilo, da je člen o podaljševanju akreditacij do končne odločitve zadržalo, danes pa, da ga razveljavlja.

Kot so v obrazložitvi spomnili ustavni sodniki, je Državni zbor (DZ) nedopustnost referenduma o protikoronskem zakonu utemeljil s tem, da gre za zakon iz prve alineje drugega odstavka 90. člena ustave, torej za zakon o nujnih ukrepih za zagotavljanje obrambe države, varnosti ali odprave posledic naravnih nesreč. Ustavno sodišče je tako presojalo, ali gre pri omenjeni določbi za nujni ukrep za odpravo posledic naravne nesreče.

Državni zbor in vlada bi morala utemeljiti, da gre za zakon o nujnih ukrepih

DZ in vlada bi po navedbah ustavnega sodišča morala utemeljiti, da gre v konkretnem primeru za zakon o nujnih ukrepih, pri čemer morajo razlogi v bistvenem izhajati že iz sklepa o nedopustnosti referenduma. Vendar pa v tem primeru po njihovi presoji ta zahteva ni bila izpolnjena. Vpliva epidemije na možnost izpolnjevanja strožjih pogojev za ustanovitev visokošolskega zavoda namreč vlada in DZ nista izkazala oziroma razumno utemeljila, so navedli.

Zato je ustavno sodišče že iz tega razloga ugotovilo neskladje omenjenega člena protikoronskega zakona z ustavo in ga razveljavilo.

Ustavno sodišče je ugotovilo neskladje omenjenega člena protikoronskega zakona z ustavo in ga razveljavilo.

Ustavno sodišče je določilo tudi način izvršitve svoje odločitve. Odločilo je, da Nakvis pri obstoječih visokošolskih zavodih izpolnjevanje strožjih pogojev preveri pri prvem naslednjem podaljšanju akreditacije visokošolskega zavoda po uveljavitvi novele.

Odločbo je ustavno sodišče sprejelo soglasno, sodnik Klemen Jaklič je dodal pritrdilno ločeno mnenje.

Določbi šestega protikoronskega zakona so nasprotovali v opozicijskih strankah LMŠ, Levica, SD in SAB. Prav tako so nasprotovali sklepu o nedopustnosti referenduma, ki ga je sicer DZ izglasoval z 51 glasovi za in 29 proti.

Kavis: »Na to smo opozarjali že ob sprejemanju šestega protikoronskega zakona«

V Nacionalni agenciji RS za kakovost v visokem šolstvu (Nakvis) so odločitve ustavnega sodišča veseli predvsem zato, ker jim je prekinitev postopkov povzročala "nemalo organizacijskih težav". Vsebinsko odločbe niso komentirali, so pa dodali, da bodo še naprej spoštovali veljavno zakonsko ureditev.

V Nakvisu so v odzivu za STA izrazili zadovoljstvo, zlasti zato, ker je ustavno sodišče v zadevi sprejelo dokončno odločitev. S tem je namreč prenehala veljati začasna, ki je določala, da se do odločitve ustavnega sodišča prekinejo vsi akreditacijski postopki visokošolskih zavodov.

Ta začasna odločitev je agenciji namreč povzročala nemalo organizacijskih težav, saj so trenutno v teku postopki podaljšanja akreditacije 15 visokošolskih zavodov, med drugim tudi postopki podaljšanja akreditacije petih univerz: Univerze v Ljubljani, Univerze v Mariboru, Univerze na Primorskem, Univerze v Novi Gorici in Nove univerze.

Ob tem so dodali, da so že ob sprejemanju šestega protikoronskega zakona opozorili, da zakon o visokem šolstvu ne ureja položaja študentov ob prenehanju akreditacije visokošolskega zavoda.

V ta namen so pripravili osnutek zakona o kakovosti v visokem šolstvu, ki ta problem razrešuje. Osnutek novega zakona so prejšnji mesec predstavili na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport in je v postopku usklajevanja, so še pojasnili v Nakvisu.