Sumljivi denarni tokovi

Pri Novi Sloveniji našli način za financiranje medijev, ki so jim blizu

Domen Savič, direktor zavoda Državljan D, se že leta trudi, da bi razgaljal sporne oglaševalske prakse, denimo oglaševanje v "tovarnah sovraštva", državno financiranje širjenja ksenofobije, sovražnega govora in netolerance skozi politiki lojalna državna podjetja. Hkrati v eni od svojih zadnjih akcij razkrinkava, kako se davkoplačevalski denar pretaka od nekaterih strank, recimo Nove Slovenije, preko ministrstev, ki jih te stranke obvladujejo, v čisto določene in izbrane medije. Takšne, ki jih favorizira ta stranka, skrbno izbrani mediji pa ji z veseljem finančno naklonjenost vračajo.

Oškodovanost kot motiv za zanimanje

Presenetljivo, toda za slovenske anemične medijske razmere povsem običajno, so Savičeve tiskovne konference in številni zapisi brez odmeva. Toda zdaj se je opogumil časopis Dnevnik in ugotovil, da je pri tem neposredno oškodovan sam. No, hvalevredno, a hkrati žalostno, kaj zmotivira posamezne urednike, da odreagirajo ob temah, ki predstavljajo zlorabo javnega denarja – šele njihova lastna prikrajšanost v primeru, ko bi ta moral priti do njih.

Paradigmatski primer takšnega oglaševalskega izčrpavanja smo opazovali v prvem Janševem mandatu skozi delovanje agencije Media Polis, ki je v treh letih svojega delovanja obrnila okoli 55 milijonov davkoplačevalskega denarja, po končani misiji pa odšla v stečaj. Vendar to ni bila nobena ovira, da celo v Društvu novinarjev Slovenije njene prelestne lastnice Milojke Balevski ne bi občasno razglašali za svojo častno članico in vabili medse, posamezni odgovorni uredniki v medijih, kjer se je pojavljala kot kolumnistka, pa so z njo kar na smučišču radi srebali šampanjec in se lotevali jagod. Imamo pač točno takšno demokracijo, kot nam jo privoščijo naši mediji.

Stvari je vodil Pristop

Eden od prej omenjenih raziskanih tokov pretakanja denarja je Saviča pripeljal do Ministrstva za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti, ki ga vodi krščanski demokrat Janez Cigler Kralj, denar pa je bil namenjen komunikacijskim kampanjam, toda v manjših medijih, ki nimajo posebnega dosega ali se tega sploh ne da izmeriti.

Časopis Dnevnik opiše enega od primerov, v katerega je vpletena agencija Pristop. Ob tem, ko je prišlo do spremembe komunikacijske kampanje, in to na način, da je bil končni rezultat v korist z Novo Slovenijo povezanega medija, toda v škodo učinkovitosti kampanje in v tem primeru tudi v finančno škodo njihove medijske hiše, torej Dnevnika.

V projektu Sodelovalnica, ki ga je izpeljalo Ministrstvo za delo, družino, socialne zadeve in enake možnosti in katerega cilj je bil zmanjševanje in odpravljanje medgeneracijskih stereotipov ter spodbujanje medgeneracijskega sodelovanja na delovnem mestu, je bila vrednost pogodbe s Pristopom težka 1.179.179,94 evra. Toda potem je Saviču šele po pritožbi z zahtevkom za dostop do informacij javnega značaja uspelo pridobiti informacije, ki kažejo, kako se je odvila sprememba prvotnega načrta v škodo dosega kampanje, celo po presoji same agencije:

Če je načrt, ki ga je agencija izhodiščno predlagala MDDSZ, predvideval doseg "več kot 700.000 posameznikov" prek oglasov v tiskanih medijih, je prenovljeni načrt doseg skrčil za več kot trikrat, na "več kot 200.000 posameznikov". Kaj se je v strategiji na področju tiskanih medijev spremenilo, da je postala toliko manj učinkovita? Po eni strani je število predvidenih objav manjše, hkrati pa so iz nabora tiskanih medijev, kjer bi se morali pojavljati oglasi, črtali Dnevnik, Niko (prilogo Dnevnika in Nedeljskega dnevnika), Pilot (prilogo Dnevnika in Nedeljskega dnevnika) in MojDom (prav tako prilogo Dnevnika in Nedeljskega dnevnika).

Izbrali so "Svobodna Vipavska"

Zamenjava za naštete medije, izpeljana v režiji agencije, je bila impresivna, namesto omenjenih so tja uvrstili brezplačnik Svobodna Vipavska. Tega ureja s stranko Nova Slovenija povezan Tino Mamić, aktiven član Združenja novinarjev in publicistov, ki ne skriva svojih političnih preferenc, časopis pa sicer izide štirikrat na leto.

Pristop se je zanj odločil, čeprav ni poznal podatkov o branosti tega medija – kar pomeni, da je ravnal na svojo pest, brez ustreznega kriterija in na željo nekoga drugega, več kot očitno naročnika. Zgodba sicer spominja na odločitev Cigler Kraljevega ministrstva, da s 130.000 evri podpre projekt Zavoda Iskreni, ki ga je sam soustanovil.

Savič sicer opozarja na slabo sledljivost državnega denarja, zaradi katere je sam sicer primoran brskati po oglaševalskih strategijah in v njih opazovati anomalije, nenadne spremembe in pristranosti, kar je za Dnevnik komentiral takole: "Tako je oglaševalska strategija dejansko edina pisna sled, ki povezuje namene agencije in dejansko izvedbo oglaševanja, ki je vidna v praksi."

Nekaj podobnega opaža tudi za portal Domovina.je, ki ga vodi Rok Čakš, kjer poti vodijo do predsednika Nove Slovenije, Mateja Tonina, in "njegovega" Ministrstva za obrambo: "V obeh primerih sta se med mediji, v katerih potekajo kampanje, znašla z NSi povezan portal Domovina.je in portal zgoraj omenjenega zavoda Iskreni.net. Ob tem gre izpostaviti še, da teh dveh portalov denimo ni možno najti eksplicitno omenjenih nikjer v prenovljeni Pristopovi strategiji oglaševanja kampanje Sodelovalnica v spletnih medijih za obdobje jesen in zima 2020, so se pa oglasi kampanje tam pojavljali".

Nekateri mediji nenaključno črtani

Vsebinska naravnanost portala Domovina ni skrivnost, vselej gravitira prav k Novi Sloveniji in v zagovor vlade Janeza Janše. Kot zanimivost omenimo, da se Rok Čakš, Martin Nahtigal in Marko Balažic iz njenega kroga skrajno pogosto pojavljajo kot politični komentatorji v številnih osrednjih mestih, še zlasti pa na TV Slovenija in še posebej v ključnih oddajah Studio City, Odmevi in Dnevnik. Kot ugotavlja Savič, portala Domovina.je in Iskreni.net ne ponujata nobenih javno dostopnih podatkov, kakšna je njuna obiskanost, zato se spet poraja vprašanje, zakaj jih je Pristop vključil v kampanjo.

V Dnevniku nato sklepajo, da črtanje Dnevnika iz kampanje "ni bilo naključno", kot dokaz temu pa navajajo vladno raziskavo medijske krajine, ki jo je opravila Fakulteta za medije in je marca letos "kot najbolj protivladni medij v državi prikazala ravno Dnevnik".

Ker v državi obstaja vsak kakih dvajset provladnih strankarskih portalov, o katerih politični vlogi se žal res ne govori veliko, bi bilo zanimivo vedeti, kdaj se bo slovensko novinarstvo lotilo podrobnejše raziskave njihovega financiranja.

**Članek je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**