Janšev domnevni načrt o dokončnem razpadu Jugoslavije razburja v BiH 

Slovenski premier Janez Janša naj bi po poročanju medijev v BiH predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu predal non paper, v katerem naj bi kot temo slovenskega predsedovanja Svetu EU navedel "dokončanje razpada Jugoslavije"

Portal politicki.ba je poročal, da je slovenski premier Janez Janša EU poslal non paper, v katerem naj bi kot temo slovenskega predsedovanja Svetu EU navedel "dokončanje razpada Jugoslavije". Ta neformalni dokument naj bi govoril o spremembi meja na Zahodnem Balkanu, med drugim o odcepitvi Republike srbske od BiH, pa tudi spremembah meja Črne gore, Severne Makedonije in Albanije.

Janša naj bi po poročanju portala omenjeni non paper konec februarja ali v začetku marca predal predsedniku Evropskega sveta Charlesu Michelu. Več virov v Ljubljani in Bruslju je za politicki.ba potrdilo, da so v uradu Michela Janši odgovorili, da so ga vzeli na znanje.

Janša je danes na Twitterju zanikal obstoj non paperja. Zapisal je, da se je z Michelom nazadnje srečal lani in da bi mu težko februarja ali marca letos karkoli fizično predal, kot piše omenjeni "obskurni splet". Izpostavil je, da Slovenija "resno išče rešitve za razvoj regije in EU perspektivo držav Zahodnega Balkana, s takimi zapisi pa se ravno ta cilj skuša onemogočiti".

Več medijev v BiH, tudi klix.ba, je danes poročalo, da je bila na poziv Komšića na pogovoru na predsedstvu BiH danes slovenska veleposlanica Zorica Bukinac, ki naj bi se uradno izjasnila o omenjenem non paperju.

Regionalna televizija N1 je poročala, da se je slovenska veleposlanica sestala s Komšićevim svetovalcem in da je v pogovoru izpostavila, da se politika Slovenije do BiH ni spremenila ter da Slovenija podpira evropsko pot BiH in želi, da se vsi akterji osredotočijo na uresničitev 14 prioritet iz stališča Evropske komisije. Sogovorniki so se strinjali, da morata BiH in Slovenija še naprej razvijati prijateljske odnose, so sporočili po sestanku.

V medijih v BiH odmeva tudi izjava Komšića o pogovorih predsednika Pahorja v Sarajevu. Komšić je dejal, da sta z bošnjaškim članom predsedstva Šefikom Džaferovićem Pahorju dejala, da mirna razdružitev ni mogoča, srbski član predsedstva Milorad Dodik pa je bil nasprotnega mnenja, poroča portal klix.ba.

S slovenskega zunanjega ministrstva so STA sporočili, da so slovensko veleposlanico v BiH Zorico Bukinac skladno z običajno diplomatsko prakso danes pozvali na pogovor na zunanje ministrstvo BiH. Mediji v BiH poročajo, da je bila tema domnevni "non paper" premierja Janeza Janše o Balkanu, obstoj katerega pa je premier že zanikal.

Z MZZ tudi so sporočili, da je edini non paper, h kateremu je pristopila Slovenija glede Zahodnega Balkana, hrvaški non paper s konca lanskega leta.

Tudi Pahor naj bi med obiskom v Sarajevu dejal, da so v Evropi vse pogostejši glasovi, da je treba dokončati razpad Jugoslavije

Mediji v BiH so danes prav tako poročali, da je član predsedstva BiH Željko Komšić za tiskovno agencijo Fena potrdil, da je slovenski predsednik Borut Pahor med marčevskim obiskom v Sarajevu dejal, da so v Evropi vse pogostejši glasovi, da je treba dokončati razpad Jugoslavije. Med drugim naj bi tudi vprašal, če "se v BiH lahko mirno razidejo?"

V uradu slovenskega predsednika republike so danes ob tem poudarili, da Pahor "redno svari pred idejami o razdružitvi BiH in ponovnem risanju meja na Zahodnem Balkanu" in da je "v tem kontekstu zaradi zaskrbljenosti pred temi idejami o tem vprašal svoje sogovornike, vse tri člane predsedstva BiH, ko je v začetku marca obiskal Sarajevo".

V uradu slovenskega predsednika republike so glede pogovora danes poudarili, da je predsednik Pahor "zagovornik BiH, njene ozemeljske celovitosti, evropske perspektive in mirnega razvoja, kar vedno dosledno poudarja".

Pahor želi, da bi BiH čim hitreje postala del EU ter dosledno poudarja pomen geopolitičnega pristopa k širitvi unije.

Javno je predsednik republike o tem spregovoril tudi v nagovoru sobranju Severne Makedonije 25. septembra lani, poudarjajo v uradu. Takrat je opozoril, da "če ne bo širitve EU ali pa bo širitev močno zamujala, se bo v tej regiji počasi prijela teza, da razpad bivše Jugoslavije pravzaprav še ni končan in da je treba namesto obstoječih meja uveljaviti etnične meje".

"Iz zgodovinskih izkušenj vemo, da je zelo malo možnosti, da bi tak proces potekal po mirni poti brez konfliktov, ki bi lahko zamajali tudi varnost in stabilnost širše v Jugovzhodni Evropi."

Borut Pahor,
predsednik RS

"Iz zgodovinskih izkušenj vemo, da je zelo malo možnosti, da bi tak proces potekal po mirni poti brez konfliktov, ki bi lahko zamajali tudi varnost in stabilnost širše v Jugovzhodni Evropi. Zato sem že večkrat dejal, da je širitev EU na Zahodni Balkan ekskluzivno politično vprašanje, ki terja tudi od EU neko še bolj premišljeno strategijo", je dejal predsednik Pahor.

Spomnili so še, da prav v luči evropske perspektive Zahodnega Balkana predsednik republike predvidoma v maju pripravlja srečanje voditeljev držav procesa Brdo-Brioni.