DK, STA

14. 4. 2021  |  Družba

Duševne stiske otrok opažajo tudi v vrtcih

Svetovalne službe imajo zaradi razmer polne roke dela

© pixabay.com

Duševne stiske otrok opažajo tudi v vrtcih, osnovnih in srednjih šolah, kjer imajo šolske svetovalne službe polne roke dela. Na pojav stisk vpliva predvsem nestabilnost družinskega okolja, pomanjkanje stikov z ostalimi, pri starejših otrocih pa tudi šolske obveznosti. Vrh ledene gore je bližajoča se matura, mnogi dijaki so zaradi nje v hudi stiski.

Socialna delavka na Osnovni šoli Matije Čopa Kranj Mojca Gasparić je za STA pojasnila, da po letu epidemije covida-19 opažajo razlike pri duševnem stanju otrok. Stiske so večje, a zaenkrat še obvladljive, je dejala.

"Če smo lahko v šoli otroku v oporo, potem peljemo program pomoči. V nasprotnem primeru pa vključimo tudi zunanje institucije, kot je center za socialno delo, zdravstveni dom," pravi Gasparić. A opozarja, da je problematičen tisti del otrok, ki ne pride do šolske svetovalne službe po pomoč, saj jim tako ne morejo pomagati.

Tako je šolska svetovalna služba bolj obremenjena kot pred epidemijo, več je zlasti specifičnih primerov, ki od socialnih delavcev terjajo specifično znanje, a se zaenkrat uspejo prilagajati s sprotnim učenjem in nadgrajevanjem znanja. Njihovo posredovanje je sicer večkrat potrebno pri starejših osnovnošolcih kot pri mlajših.

Kot je dodala, veliko vlogo pri otrocih odigra stabilnost družinskega okolja. "Kakšna je funkcionalnost družine, kakšno oporo imajo doma, kakšni so družinski vedenjski vzorci. Vse to vpliva na otroke," je pojasnila.

Ravnateljica vrtca Galjevica Barbara Novinec pa je za STA dejala, da so stiske vrtčevskih otrok tudi posledica stisk njihovih staršev. "To lahko spremljamo tudi skozi to, da se je povečal delež vlog prepovedi približevanja enega od staršev. Teh zadev je bistveno več kot pred epidemijo, kar odraža tudi stisko staršev, ki se pa pozna na otrocih," je pojasnila. V nekaj primerih sta morala intervenirati tudi policija in sodstvo.

Mnogi vrtčevski otroci so v teh časih spoznali starše v drugi luči. Če so jih prej videvali v popoldanskih urah, so sedaj preživljali skupaj cele dneve, saj je veliko staršev delo zaradi zaprtih vrtcev opravljalo od doma. V mnogih družinah je preseglo stopnjo potrpljenja, s tem pa so se odnosi med družinskimi člani začeli krhati.

"To lahko spremljamo tudi skozi to, da se je povečal delež vlog prepovedi približevanja enega od staršev. Teh zadev je bistveno več kot pred epidemijo, kar odraža tudi stisko staršev, ki se pa pozna na otrocih. V nekaj primerih sta morala intervenirati tudi policija in sodstvo."

Barbara Novinec,
ravnateljica vrtca Galjevica

Kot je dejala, nimajo vse družine možnosti, da bi se v času epidemije, ko so preživljali več skupnega časa, tesneje povezali. "Sploh tiste ne, ki jih je epidemija pripeljala na socialni rob, mnogi od njih so namreč izgubili službe," je povedala Novinčeva.

Stiska vrtčevskih otrok se kaže različno. "To, da otrok, ki je že bil suh, po povratku v vrtec pri treh letih pa znova potrebuje pleničko, je pokazatelj stiske," je povedala. Pri mlajših otrocih se kaže stiska tudi v obliki težav s socializacijo, saj nekateri niso bili v vrtcu več mesecev. Vrtec je v teh primerih nudil dodatno uvajanje otrok.

Večje stiske se kažejo tudi pri dijakih. Te so se pojavile zaradi osame in pomanjkanja družabnih stikov, v zadnjem času pa se večajo stiske tudi zaradi šolskih obveznosti.

"Vsekakor to, da lahko prideš v vrtec za tri tedne in potem zopet za dva tedna ne, pa mogoče spet za pet tednov, povzroča stisko. Otroci v tem obdobju potrebujejo rutino, stalnost, predvidljivo okolje, kjer se počutijo varne," pravi Novinčeva.

Večje stiske se kažejo tudi pri dijakih. Te so se pojavile zaradi osame in pomanjkanja družabnih stikov, v zadnjem času pa se večajo stiske tudi zaradi šolskih obveznosti. Kot je za STA pojasnila ravnateljica Gimnazije Vič Alenka Krapež, je ocenjevanje na daljavo potekalo v okrnjenem obsegu, zato "dijaki nimajo kondicije ocenjevanja".

Profesorji tem dijakom prihajajo nasproti s pedagoškimi pogodbami, s katerimi jih nekoliko razbremenijo. Kljub temu pa se bo šolsko leto brez podaljševanja kmalu končalo, zato je v tem času "treba izkazati znanje".

Krapež stanje opisuje kot kritično. "Že pred dvema mesecema sem rekla, da trenutno poslušamo o žrtvah covida, kmalu pa bodo začeli poročati o posrednih žrtvah. In zanimivo, zadnji mesec se poroča o zasedenosti postelj na otroški psihiatriji. Ti podatki so alarmantni," je dejala.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.