Obisk komisarke EU v Ljubljani: »Napadi na svobodo medijev so tudi napadi na demokracijo«

Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson bo v četrtek in petek v Ljubljani na pogovorih o slovenskem predsedovanju Svetu EU. Odprla pa bo tudi tematiko svobode medijev.

Evropska komisarka za notranje zadeve Ylva Johansson bo v četrtek in petek v Ljubljani na pogovorih o slovenskem predsedovanju Svetu EU. Odprla pa bo tudi tematiko svobode medijev. Pravi, da ima nekaj vprašanj o financiranju STA. Slovenija ne bi smela podcenjevati tveganj za svoj mednarodni ugled, še zlasti pred predsedovanjem, je povedala za STA.

Socialdemokratka Johansson, ki je bila pred prevzemom komisarskega položaja konec leta 2019 v petih različnih švedskih vladah, je ob začetku mandata v tedanjem pogovoru za STA izpostavila, da je izvršiteljica, ki zaviha rokave in se loti izzivov.

Tokrat prihaja v Ljubljano nekaj mesecev pred začetkom drugega slovenskega predsedovanja Svetu EU, ki bo tudi rdeča nit njenih pogovorov z notranjim ministrom Alešem Hojsom, zunanjim ministrom Anžetom Logarjem ter pristojnimi odbori v državnem zboru. Odpreti pa namerava tudi vprašanje svobode medijev.

Slovenija naj ne podcenjuje tveganj za svoj mednarodni ugled

"Svoboda in pluralizem medijev sta temeljna pogoja za demokracijo. Pritiski ali napadi na svobodo in pluralizem medijev so tako tudi napadi na demokracijo. Zato daje komisija temu takšen poudarek," je izpostavila Johansson v pogovoru za STA pred odhodom v Slovenijo.

Spomnila je, da je komisija že v prvem poročilu o vladavini prava v vseh članicah v uniji, ki ga je objavila lani septembra, opozorila na zaskrbljenost zaradi razmer v Sloveniji, od takrat pa da se je položaj še poslabšal.

Svoboda medijev je sicer dosje, nad katerim bdi podpredsednica komisije za vrednote in preglednost Vera Jourova, ki je že večkrat izrazila zaskrbljenost zaradi položaja medijev v Sloveniji.

"Svoboda in pluralizem medijev sta temeljna pogoja za demokracijo. Pritiski ali napadi na svobodo in pluralizem medijev so tako tudi napadi na demokracijo. Zato daje komisija temu takšen poudarek."

Pred obiskom v Ljubljani je sedaj tudi Johansson izpostavila, da obstajajo razlogi za resno zaskrbljenost zaradi nadlegovanja novinarjev in verbalnih napadov nanje. Dejala je, da ima tudi nekaj vprašanj glede financiranja STA, kar, kot razume, ureja zakon. "To so pomembne zadeve, ki jih bom odprla ob srečanju s predstavniki vlade. Resnično upam, da se to lahko reši na pozitiven način," je povedala.

O položaju medijev v Sloveniji se razpravlja v Evropskem parlamentu in to je sploh prvič, da se pojavljajo takšne skrbi v povezavi s Slovenijo, je izpostavila Johansson. Opozorila je, da Slovenija ne bi smela podcenjevati tveganja, ki ga ima dogajanje na področju svobode in pluralizma medijev za njen mednarodni ugled, še zlasti pred predsedovanjem.

Slovensko predsedovanje kot pozitivna zgodba od pandemije k okrevanju

Glavni namen obiska je sicer po komisarkinih besedah podpreti Slovenijo pri pripravah na predsedovanje Svetu EU. Med ključnimi temami je naštela schengen, migracije in varnost ter izpostavila, da je lahko slovensko predsedstvo kot most od pandemije k okrevanju.

Na sploh je optimistična, da članice ne bodo sprejemale diskriminacijskih ukrepov v povezavi s potovanji. Upa, da se bo do poletja stopnja okužb zmanjšala ter da bo mogoče znova odpreti Evropo, obnoviti gospodarstvo ter oživiti potovanja in socialno življenje. "To je lahko zelo pozitivna zgodba za slovensko predsedstvo. Upam, da bodo izkoristili to priložnost in bodo v ospredju okrevanja v Evropi," je dejala.

Junija predlog reforme schengna

Junija, tik pred začetkom slovenskega predsedovanja, namerava Johansson predlagati reformo schengna, ki so ga pandemija, migracijski izzivi in teroristični napadi močno načeli. V okviru priprav predloga so zagnali tudi schengenski forum za izmenjavo mnenj z različnimi deležniki. Prvi je bil novembra, drugi bo maja.

Komisarka izpostavlja potrebo po pravem političnem upravljanju schengna, po posodobitvi schengenskega evalvacijskega sistema, upoštevanju naukov pandemije, saj da je zakonodaja sedaj osredotočena na grožnjo eni članici, medtem ko je pandemija povsod. Učinkovitejša od nadzora na notranjih mejah je po njenem prepričanju krepitev policijskega sodelovanja in izmenjav informacij, tudi doslednejša uporaba schengenskega informacijskega sistema.

Upa tudi na širitev schengenskega prostora, saj da so po oceni komisije Hrvaška, Romunija in Bolgarija pripravljene na to. A odločitev je v rokah članic.

Dogovor glede nekaterih delov migracijskega pakta je blizu

Glavna naloga Johansson v petletnem mandatu je sicer poiskati pot iz slepe ulice, v kateri se je zaradi spornih obveznih begunskih kvot znašla azilna reforma. Zdi se, da je tudi nov migracijski pakt, ki ga je predlagala lani, zaradi nesoglasij glede premeščanja migrantov trčil ob zid, a komisarka je optimistična.

Poudarja, da so vsi konstruktivni in da se premika. Upa, da bo lahko portugalsko predsedstvo zaprlo enega ali dva dela pakta, sicer bo prizadevanja nadaljevalo slovensko predsedstvo.

Zelo blizu je po njenih besedah dogovor o novem mandatu za Evropski azilni podporni urad (Easo) in spremembi evropske podatkovne zbirke prstnih odtisov Eurodac, ki nista zelo tesno povezana z najbolj občutljivim političnim vprašanjem ravnotežja med odgovornostjo in solidarnostjo.

Obvezno premeščanje v številnih državah ni priljubljeno, zato ga tudi ni predlagala, je zatrdila komisarka. Nekatere države sicer vztrajajo pri njem, a to po njenem prepričanju ni pot naprej. Vse države podpirajo obvezno solidarnost, tako da je treba sedaj razpravljati o tem, katera je poleg premeščanja primerna oblika solidarnosti, je pojasnila.

Z obravnavo migrantov na Hrvaškem in v BiH ni zadovoljna, je pa napredek

Komisarka potuje iz Slovenije nazaj v Bruselj preko Zagreba, kjer se bo sestala s hrvaškim premierjem Andrejem Plenkovićem in notranjim ministrom Davorjem Božinovićem. V povezavi s stalnimi očitki glede nasilja nad migranti, ki želijo iz BiH na Hrvaško, Johansson pravi, da ni zadovoljna s položajem, a da je napredek, saj da hrvaške oblasti preiskujejo očitke in da so tudi posledice za posameznike, ki ravnajo nezakonito.

Na Hrvaškem vzpostavljajo tudi prvi neodvisni mehanizem spremljanja razmer, ki bo pilotni projekt za celotno EU. Komisarka ob tem opozarja, da mora tudi BiH opraviti domačo nalogo na področju upravljanja migracij in premeščanja migrantov znotraj svojega ozemlja.

Na vprašanje, kaj meni z vidika prizadevanj za varnost in stabilnost regije o idejah o spreminjanju meja na Zahodnem Balkanu, pa je komisarka odgovorila, da Evropska komisija popolnoma spoštuje suverenost teh držav in njihove meje ter da nima nikakršnih drugih idej.