Gin Tonin, Jernej Majster in Kraljeva viljamovka

»Medijska noč«, tradicionalni dogodek stranke NSi, s katerim želijo pri Toninovih neumorno koketirati tudi z novinarji

Menda se znova obeta »Medijska noč«, tradicionalni dogodek stranke Nova Slovenija, »medijski žur leta«, s katerim želijo pri Toninovih neumorno koketirati tudi z novinarji in ti jim, kakopak, vedno znova naivno jedo iz roke. Kaj jedo, očitno tudi pijejo.

Sveta trojka ministrov

Da se bo zgodil, se vsaj nekateri navzlic epidemskim restrikcijam trudijo naznaniti, čeprav uradnega povabila na spletni strani stranke ne najdemo. Ker so objave delili tako stranka kot Matej Tonin, lahko privzamemo, da bo do dogodka res prišlo – vsaj takšen vtis želijo ustvariti.

Letos bo ta pomilovanja vredni politični populizem prozornega koketiranja z domačimi mediji pod krinko sproščenega druženja morda še posebej zažgal, in sicer kar z žganimi pijačami: krščanski demokrati so se odločili za alkoholno ofenzivo in »sveta trojica« ministrov v podobi Mateja Tonina, Janeza Ciglerja Kralja in Jerneja Vrtovca snubi novinarje kar z viljamovko, ginom in jägermeistrom.

Če smo natančnejši, nam ponujajo kar sebe, kot lahko razberemo s steklenic: morda nam bodo servirali Kraljevo viljamovko, gin Tonin in Jerneja Majstra. Čutiti politika tudi od znotraj, da po možnosti zapeče, utegne posebej tekniti!

Da ne bi slučajno slovenski novinarski ceh, sicer navajen vseh sort servilnosti in pohlevnosti, nepričakovano podvomil v smiselnost druženja, za kar je bolj malo možnosti, nas krščanski demokrati prepričujejo še s sloganom »Verjamemo v dobro žurko« – časi so pač komplicirani in zabava se morda prebija v ospredje kot Toninova nova religija, s katero novači medije. Razen tega v Novi Sloveniji, kjer se na jumbo plakatih hvalijo, da verjamejo v ljubezen, potem pač po nujnosti verjamejo tudi v ljubezen do dobre žurke.

Pomenljivo, da je največ reklame za Gin-Toninove naredil novinar Bojan Požar s kar dvema prijaznima objavama (»Hja, Nova Slovenija ne popušča, njihova tradicionalna Medijska noč bo« in »Medijska noč 2021, Nova Slovenija, 22.4., ker verjamejo v dobro žurko: Kraljeva viljamovka, Gin Tonin in Jernej Majster.«)

Politiki radi koketirajo z novinarji

Problematičnost »Medijske noči« v organizaciji Nove Slovenije sem pretekla leta že očital z vidika novinarske higiene. Podobno velja tudi za druge oblike neformalnih druženj politikov z novinarji, npr. Mira Cerarja s torto, poslano novinarjem RTV Slovenija in njegovimi neformalnimi delovnimi zajtrki. Ali pred leti ekskluzivnimi VIP druženji Boruta Pahorja s klubom novinarskih izbrancev.

Žuranje krščanskih demokratov z novinarji pa dobi sicer čisto poseben smisel, če pomislimo, kako v tej stranki kanalizirajo denar iz svojih ministrstev čisto izbranim medijem.

Njihovo koketiranje z mediji ima s tem še dodatni, seveda nikakor ne biblični smisel: medijski mainstream odvrniti od tega, in tu res ni potrebno veliko postoriti, da se ne bi lotil raziskovanja njihovih »mehkih« oblik finančnih žurk, in sicer takšnih, povezanih z javnim denarjem. Ki so kajpak v velikem kontrastu z brutalnimi vojnami z mediji, kakšne ob njihovi odločilni asistenci prireja Toninov veliki brat, stranka SDS.

Poskušajmo si zdaj predstavljati že itak uspešno uspavani medijski mainstream, kako zelo bi po prekrokani noči s Toninom, Vrtovcem, Cigler Kraljem in seveda Peterletom na električni kitari bil voljan poročati o nečednostih pri politično-medijskih operacijah ne ravno krepostnih krščanskih demokratov. Seveda ne bi bil.

Medijska noč ima torej svojo moč – in Toninovi znajo osladno poskrbeti za priskutno ravnanje. Pomenljivo bo spremljati, če do dogodka pride, ali se bodo letošnjega udeležili novinarji RTV Slovenija in Slovenske tiskovne agencije. Tistih dveh medijev, ki jih oblast najbolj tlači, pri Toninovih pa ob tem rade volje pomagajo.

Če bodo njihovi novinarji veselo nazdravljali s kraljevsko viljamovko, gin Toninom in Jernejem Majstrom, na kar namigujejo, potem jim pač naj tekne, kar so si nakuhali: če bodo zažurali s krvniki na račun poteptane medijske svobode, naj res ne pričakujejo, da se bodo komu še smilili.

**Članek je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**