Naj res vračata pomoč?

»Če je dobro posloval, naj vrne«, je podjetnikom, ki bodo morali vračati pomoč, prejeto zaradi posledic covid-19, nedavno prek TV-ekranov sporočil Matej Lahovnik, vodja vladne svetovalne skupine, ki je zadnje leto sooblikovala razdelitev že za skoraj štiri milijarde evrov pomoči. Sliši se pravično, a primera, ki ju opisujemo, kažeta, da bi morali vlada in Lahovnikova skupina merila za vračilo pomoči v nekaterih primerih vendar podrobneje pretresti. Ker so bizarna.

Gre za mlajši ženski, ki sta bili leta 2019 na porodniškem dopustu in sta po izteku porodniške začeli delati polovični delovni čas kot espeja. Krajši, praviloma polovični delovni čas lahko eden izmed staršev koristi do otrokovega tretjega leta, in je zakonska pravica, ki jo delodajalec, če to seveda nisi sam, delavcu ne sme odreči. Uveljavljanje pravice pomeni, da država prevzame plačilo polovice prispevkov za socialno varnost, druga polovica ostane breme samozaposlenega.

Anja iz Ljubljane je bila na porodniški do februarja 2020, nato pa se je po nekaj tednih začela epidemija. Razglašena je bila dan pred nastopom aktualne vlade, 12. marca 2020 ob 18. uri. »Epidemija je vse dogovore, ki sem jih spet začenjala s strankami, ustavila,« razlaga Anja, ki kot espe dela v marketingu. Ko je država maja 2020 ponudila tako imenovani temeljni dohodek, ji v računovodskem servisu o posledicah niso vedeli povedati nič, saj ni bilo nič znanega. Pomoč je sicer morala vzeti – tudi zato, ker je epidemija prizadela prihodke partnerja, ki je do takrat veliko delal s tujino, morala pa sta zaprositi tudi za moratorij na 30-letno stanovanjsko posojilo. Druga sogovornica iz Maribora je bila na porodniški do novembra 2019, kmalu po ponovnem začetku dela pa so ji stranke zaradi negotovosti glede epidemije začele odpovedovati dogovorjene posle: »Nisem imela druge izbire, kot da pomoč vzamem. Zaradi nas vseh treh. Tudi mož je espejevec.«

V prvem, spomladanskem paketu so samozaposleni lahko dobili 350 evrov temeljnega dohodka za marec in po 700 evrov za april in maj, v drugem paketu pa po 1100 evrov za oktober, november in december 2020. Pogoj za prejem pomoči spomladi je bila ocena samozaposlenih, da jim bodo prihodki v letu 2020 v primerjavi z letom 2019 upadli za vsaj deset odstotkov, v drugem paketu pa je bil pogoj pričakovani vsaj 20-odstotni upad.

Sogovornici sta hladen tuš doživeli pred nekaj tedni, ko so jima iz računovodskih servisov (Anja je stranka enega od največjih v Ljubljani) po izdelavi obračunov za lani sporočili, da bosta morali pomoč vračati.

Povedano enostavno: ker sta v letu 2020 delali polovični delovni čas, se pri izračunu, ali sta bili lani upravičeni do pomoči ali ne, kot referenčna vrednost ne upoštevajo celoletni prihodki v letu 2019, ampak le njihova polovica. Torej v letu 2020 bi morali, da jima pomoči ne bi bilo treba vračati, imeti za vsaj 10 oziroma 20 odstotkov manj prihodkov od polovice njunih prihodkov v letu 2019. In kaj to pomeni v zneskih? Če Anja svoje predlanske, to je porodniške prihodke razdeli na polovico in odšteje še 10 odstotkov (vzela je le spomladansko pomoč), bi lahko lani iz svoje dejavnosti imela največ 4380 evrov prihodkov ali v povprečju 365 evrov na mesec, da ji ne bi bilo treba vračati pomoči. »Imela pa sem blizu 7000 evrov, in to je, jasno, preveč,« pravi in pikro doda, naj s tem »preveč« preživi kdo iz vlade. Druga sogovornica, ki je vzela oba paketa pomoči, bi po isti formuli lahko lani izdala za okrog 4600 evrov računov ali 380 evrov na mesec. »Dejansko pa sem v celem letu 2020 zaslužila 280 evrov ’preveč’, in moram zdaj vse vrniti,« razlaga. In opozori na bistvo: da je vsak mesec zgolj za polovične prispevke za socialno varnost plačala nekaj več kot 200 evrov, tukaj pa je še strošek akontacije dohodnine. »Koliko mi je ostalo na mesec in od kod naj zdaj vrnem pomoč,« se sprašuje.

Enako se sprašuje Anja, ki pravi, da brez pomoči upokojene mame ne bi zmogli. Ker je računovodkinja obračun zanjo oddala že pred časom, od finančne uprave pa odločbe še ni dobila, upa, da bodo odločevalci spremenili pravila. Podobno upa računovodkinja druge sogovornice: »Upam, da so to skupino ljudi, ki je že v letu 2019 zaslužila zelo malo, v tem kaosu spregledali in bodo pravila popravili. Morali bi uvesti cenzus, do katerega ni treba vračati, na primer do minimalne plače, ki je bila lani 700 evrov neto.« Pravila sicer ves čas popravljajo. Čeprav je treba bilance oddati do konca aprila, je bil šele 14. aprila objavljen popravek pravilnika, s katerem se pri merilih za vračilo koronske pomoči pri podjetjih vendarle upošteva tudi število zaposlenih oziroma medletni upad prihodkov na povprečno število zaposlenih v posameznem letu.

Ne s finančnega ministrstva in ne s finančne uprave do zaključka redakcije pojasnil nismo prejeli. Odgovor, da podatke preučujejo, morda vendarle nakazuje spremembo pravil za omenjeno skupino z nizkimi prihodki. Zahteve za vračilo »temeljnega dohodka« ravno pri omenjeni skupini prejemnic sicer kažejo, kako napačno je država poimenovala to »pomoč«, ki ni nikakor povezan z idejo univerzalnega temeljnega dohodka. Nobena od sogovornic pomoči države več ne upa vzeti.