Butična globalna Počivalškova destinacija

Ministrstvo za gospodarski razvoj in tehnologijo je po zakonu o spodbujanju razvoja turizma odgovorno za pripravo predloga strategije razvoja slovenskega turizma za obdobje do sedmih let. Dejansko pa ministrstvo, ki ga že od leta 2014 vodi Zdravko Počivalšek, pripravo strategije prenese na zunanjega izvajalca.

Minuli teden se je iztekel javni razpis, s katerim ministrstvo za 80 tisoč evrov (brez DDV) išče pripravljavca nove strategije trajnostnega razvoja slovenskega turizma za obdobje 2022–2028. Iztekajočo se strategijo 2017–2021 na 193 straneh, katere cilji niso bili doseženi – ne le zaradi epidemije –, sta za pogodbeno ceno 79.239 evrov (z DDV) pripravila Center poslovne odličnosti Ekonomske fakultete Univerze v Ljubljani in partnersko podjetje iz Zagreba.

Zakaj strategije ne pripravijo na ministrstvu, ni jasno. Da to kaže na bolj simbolni kot izvedbeni namen takšnih strategij, je eden od mogočih sklepov. Kot izhaja iz razpisne dokumentacije, je navsezadnje ključno merilo za izbiro ponudnika čim nižja cena, ne pa razvojna naravnanost in aplikativnost vsebine projekta.

Ministrstvu bi sicer koristila obsežna neposredna komunikacija s »terenom«, v katero bi bilo prisiljeno pri pripravi strategije, zlasti, ker je turistična panoga ena najbolj prizadetih z epidemijo in hkrati ena gospodarsko najpomembnejših. Po podatkih Svetovnega sveta za turizem in potovanja (WTTC) je bil leta 2019 skupni prispevek turizma k bruto domačemu proizvodu Slovenije 4,9 milijarde evrov ali skoraj deset odstotkov. Po projekcijah bo panoga zaradi epidemije doživela od 15- do 30-odstotno zmanjšanje števila zaposlenih, 70-odstotno zmanjšanje prihodka in bo potrebovala vsaj pet let, da bo spet dosegla stanje, enako tistemu iz leta 2019. Pomembna izziva slovenskega turizma se skrivata tudi v dveh podatkih, ki ju je prejšnji teden objavil Statistični urad in kažeta, da več kot 80 odstotkov tujih potnikov Slovenijo le prečka – zgolj desetina jih ostane na enodnevnem obisku, posamezen tuji potnik pa pri nas v povprečju zapravi 26 evrov.

Nova turistična strategija za ključna cilja do leta 2027 postavlja »trdno pozicioniranje Slovenije na mestu vodilne države na področju okoljske trajnosti (zelenega turizma)« in »dvig dodane vrednosti v turizmu«. Zlasti zaradi prvega cilja je, niti ne v šali, nemara le primerneje, da strategijo za 80 tisočakov izdelajo zunanji izvajalci in ne minister Počivalšek. Njegove številne zamisli – spomnimo se zgolj nedavnega predloga o gradnji odlagališč odpadkov in nevarne industrije na vodovarstvenih območjih – so nezdružljive s cilji turistične strategije, v kateri se Slovenija pozicionira kot »zelena butična globalna destinacija za zahtevnega obiskovalca, ki išče raznolika in aktivna doživetja, mir in osebne koristi, oziroma kot destinacija za petzvezdična doživetja«.

Zunanji pripravljavci strategije trajnostnega razvoja slovenskega turizma 2022–2028 bodo sicer morali upoštevati kar 19 strateških dokumentov države, ki so navedeni v razpisni dokumentaciji, med drugim Načrt za okrevanje in odpornost. Tega mora vlada še ta mesec poslati v Bruselj, edina za javnost razpoložljiva različica pet milijard evrov vrednega pokoronskega naložbenega načrta države pa predvideva »le« 93 milijonov evrov nepovratnih sredstev za turizem.