SDS bi poljsko »demokracijo« prenesla v Slovenijo 

Slovenski premier z močnim glasom podprl domnevno vladavino prava na Poljskem

Na Poljskem je lani okoli 90 krajevnih enot razglasilo "območja brez ideologije LGBT", kar obsega skoraj tretjino države. Pred meseci je začela veljati sodba poljskega ustavnega sodišča o skoraj popolni prepovedi umetne prekinitve nosečnosti, le pred dnevi pa je razsodilo še, da njihov varuh človekovih pravic ne more več opravljati mandata.

Državo, ob Madžarski sinonim za kršitve vladavine prava, je zdaj slovenski premier Janez Janša "z močnim glasom" podprl in ji izrekel priznanje. Bilo je ob njegovem obisku na Poljskem, več kot očitni krepitvi "višegrajskih" vezi. Seveda mu je poljski kolega Mateusz Morawiecki v prijateljskem medsebojnem laskanju lahko pritegnil, češ da je "tudi Slovenija včasih žrtev neutemeljenih besednih napadov".

Bolezenska stanja demokracij

Slovenski premier je Poljsko in Madžarsko že večkrat izrecno podprl, čeprav sta v letnem poročilu o vladavini prava izpostavljeni kot "daleč najbolj izstopajoča primera, kako si lahko posamezne vlade podrejajo sodstvo, utišajo civilno družbo in omejujejo medijsko svobodo". Evropska komisarka Vera Jourova je Madžarsko označila za "bolno demokracijo". Ali kot je povedal Laurent Pech, opazovalec z univerze v Middlesexu: "Na Madžarskem in Poljskem smo priča namerni, preračunljivi in dolgoročni ugrabitvi oziroma uničevanju sistemov nadzora nad oblastjo."

Trenutno se Poljska in Madžarska na Sodišče EU trudita s pritožbo, z njo izpodbijata uredbo o pogojevanju evropskih sredstev s spoštovanjem vladavine prava. Po pričakovanjih Varšava in Budimpešta, zaradi erozije temeljnih demokratičnih standardov soočena z večjim številom primerov na najvišjem sodišču EU, svoje okope branita s protiočitkom, da gre za ideološko vmešavanje v njune notranje zadeve. Toda Janše tik pred predsedovanjem Svetu EU nič od tega ne prepriča, Poljakom je ob obisku včeraj pihal na dušo, hkrati pa zanj značilno grajal tudi domače politične nasprotnike:

"Poljska je država, ki ima dinamično, trdno demokracijo, za to demokracijo se je morala trdno boriti, veliko žrtvovati in včasih je težko poslušati tiste, ki so se rodili v blagostanju, obenem pa pridigajo o človekovih pravicah, a zanje niso žrtvovali ničesar."

Razkroj pod črnim križem

Da je z odločno podporo madžarski in poljski vladi, kjer si podrejajo sodnike, medije, univerze in druge kritike, v imenu krščanskih vrednot in boja proti "homopropagandi" pa izvajajo ideološko čiščenje, nekaj narobe, posredno priznavajo celo njeni intelektualni podporniki. Pravnik Matej Avbelj je lanskega oktobra zapisal:

"Tako kot smo v Sloveniji vzpostavili neformalno ugrabljeno državo, temelječo na kleptokraciji v imenu varovanja nacionalnega interesa pod rdečo zvezdo, na Madžarskem in Poljskem danes poteka razkroj ustavne demokracije pod črnim križem krščanske Evrope."

Podobno poanto, namreč "kajpajevske" kritike Poljske, podaja tudi njegov kolega Jernej Letnar Černič. Argument je prefinjen in ima zgradbo "Na Poljskem in Madžarskem je glede vladavine prava hudo, toda pri nas je na nek način če hujše, zato se raje pogovarjajmo o njej".

Zadrega intelektualnih in akademskih podpornikov oblasti v vrstah pravnikov je kakopak velika, saj s podporo oblasti tvegajo akademski ugled, ne zgolj zasledovanje resnice. Težko je zagovarjati demokratičnost institucij pravne države in človekovo dostojanstvo, hkrati pa molčati ob oblasti, ki počne nasprotno, in vendar je krog okoli Katedrale svobode ekspresno, v zgolj štirinajstih dnevih od začetka mandata te vlade, zmogel intelektualni pogum in jo ekspresno podprl.

Delno strinjanje, ampak Slovenija je še hujša

Perfidni relativizacijski pristop je Letnar Černič dovolj pomenljivo ubesedil takole: "V srednji in vzhodni Evropi se v zadnjih desetih letih veliko govori o eroziji, razjedanju na področju vladavine prava, ustavne demokracije, varovanja človekovih pravic in tukaj naši kolegi iz tujine, predvsem teh zahodnih, severnoevropskih univerz izpostavljajo predvsem Poljsko in Madžarsko kot primera slabih praks pri spoštovanju vladavine prava in človekovih pravic. Mi se delno strinjamo z njimi, vendar pa smo želeli postaviti Slovenijo kot še en primer slabih praks. Primer šibkih institucij, nepotizma, klientelizma, izrabljana vladavine prave v svoje zasebne finančne interese. Kar v knjigi želimo predstaviti je prav to, da je Slovenija morda še hujša zgodba, kot sta Poljska in Madžarska. Morda v Sloveniji že zadnjih 30 let govorimo o tem, kako so naše institucije ugrabljene, da v bistvu so redki tisti ljudje v njih, ki skrbijo za skupno dobro, za uresničevanje vladavine prava."

Poljska kot zgled

Slovenska vlada v bistvu ne laže in ko pravi, da je na Poljskem prisotna močna vladavina prava, je preprosto iskrena. Čisto resno misli in v bistvu si jo želi jemati za zgled, ne zgolj braniti. Skozi to, kar si misli o Poljski, lahko zlahka razbiramo njene načrte doma.

Težava je v nas, v pasivizirani civilni družbi, v domačih absurdno anemičnih medijih, ki v najboljšem primeru kritične odzive tiščijo v pisma bralcev, in seveda opoziciji. Če je Poljska trdna demokracija, potem pač pričakujmo, da jo bodo, tej podobno, naši demokrati v SDS in NSi prenesli v slovensko okolje. Težko je oporekati, da jim dovolj dobro ne uspeva.

**Članek je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**