DK, STA

28. 4. 2021  |  Svet

Poročilo Sveta Evrope za zaščito novinarjev kritično o (ne)svobodi medijev v Sloveniji

"Svobodnemu in neodvisnemu novinarstvu lani storjena izredna škoda"

Slovenski premier Janez Janša kljub številnim opozorilom uglednih mednarodnih institucij, da je v Sloveniji ogrožena svoboda medijev, trdi, da temu ni tako ...

Slovenski premier Janez Janša kljub številnim opozorilom uglednih mednarodnih institucij, da je v Sloveniji ogrožena svoboda medijev, trdi, da temu ni tako ...
© Gašper Lešnik

Platforma Sveta Evrope za zaščito novinarstva in varnost novinarjev je danes objavila letno poročilo o stanju na področju svobode medijev v Evropi za leto 2020. V njem izpostavlja, da je bila svobodnemu in neodvisnemu novinarstvu lani storjena izredna škoda. Kot izhaja iz poročila, Slovenija pri tem ni bila izjema, saj ji je namenjeno več kritik.

Partnerje platforme posebej skrbijo načrti slovenske vlade glede zakonodajnih sprememb, ki bi poslabšale finančni položaj RTV Slovenija, ter ustavitev financiranja Slovenske tiskovne agencije. "Slovenska vlada bi morala prenehati z vsemi poskusi škodovanja neodvisnosti in kredibilnosti slovenskih javnih medijev," poziva poročilo.

Generalna sekretarka Sveta Evrope Marija Pejčinović Burić je pred svetovnim dnevom medijske svobode, 3. majem, pozvala evropske države, naj izkažejo močnejšo politično voljo za zaščito novinarjev in neodvisnega novinarstva ter zaustavijo poslabševanje stanja medijske svobode. "Medijska svoboda je poglaviten steber naših demokracij, ki jo prepogosto jemljemo kot samoumevno. A v zadnjih letih smo videli povečanje obsega nasilja in ustrahovanja novinarjev," je v sporočilu opozorila generalna sekretarka.

Na omenjeni platformi so sicer lani objavili rekordno 201 opozorilo o kršitvah svobode medijev, kar je največ doslej in za skoraj 40 odstotkov več kot v letu 2019. Samo tri od teh opozoril so bila do konca leta razrešena in na le 42 odstotkov od njih so vlade sploh podale odgovore; leta 2019 je bil ta delež 50-odstoten.

"Medijska svoboda je poglaviten steber naših demokracij, ki jo prepogosto jemljemo kot samoumevno. A v zadnjih letih smo videli povečanje obsega nasilja in ustrahovanja novinarjev." 

Marija Pejčinović Burić,
generalna sekretarka Sveta Evrope

Skrb zbujajoč je tudi porast fizičnega nasilja, nadlegovanja in ustrahovanja novinarjev, močno so se v nekaterih državah okrepili verbalni napadi s strani predstavnikov oblasti, vključno z ministri in celo premierji. Še posebej se je v letu 2020 povečalo nadlegovanje na spletu, pri čemer so žrtve pogosteje novinarke, v več primerih pa to nadlegovanje podžigajo politiki.

V tem delu je kot slab primer večkrat omenjena Slovenija. Izpostavljena sta primera iz marca lani, ko sta bili zabeleženi opozorili zaradi napadov premierja Janeza Janše na RTV Slovenija na družbenih omrežjih in zaradi njegovega blatenja novinarjev. Novinarji RTV Slovenija so bili tudi sicer tarča spletnega blatenja in zlorab s strani desnih medijev in politikov.

Kot primer, kako se lahko spletne grožnje hitro prelijejo v fizični svet, je izpostavljen primer novinarke TV Slovenija Eugenije Carl, kot primer sovražne kampanje, ki so jo podžgali politiki, pa primer raziskovalnega novinarja Blaža Zgage.

Posebej izpostavljeni so v poročilu tudi nesprejemljivi posegi politike na medijski trg, ko vlade izkoriščajo gospodarske, regulatorne in zakonodajne pristojnosti za diskriminacijo v prid sebi naklonjenim medijem in na škodo neodvisnih medijev ter za slabljenje njihovega tržnega položaja.

Ob vsem tem je, kot opozarja poročilo, alarmantna globoko zakoreninjena nekaznovanost za napade na novinarje, ki lahko vodi v nadaljnje nasilje.

Posebej izpostavljeni so v poročilu tudi nesprejemljivi posegi politike na medijski trg, ko vlade izkoriščajo gospodarske, regulatorne in zakonodajne pristojnosti za diskriminacijo v prid sebi naklonjenim medijem in na škodo neodvisnih medijev ter za slabljenje njihovega tržnega položaja.

Gre npr. za diskriminacijo pri razdeljevanju javnih sredstev, dostopu do uradnih virov informacij, podeljevanju licenc ali celo za prevzemanje lastništva ali nadzora nad vplivnimi mediji. "Vzorčni", a nikakor edini primer takih praks sta Madžarska in Poljska.

Poročilo opozarja, da so se v še posebej težavnem položaju znašli javni mediji, ki so bili lani v večji meri tarča političnih pritiskov in ponekod prikritega vladnega vmešavanja ter obenem tarča naraščajoče sovražnosti in nasilja tako s strani politikov kot javnosti.

Posebno opozorilo namenjeno Sloveniji je v primeru treh novinarjev portala Necenzurirano, ki so tarča 13 tovrstnih tožb zaradi domnevnega obrekovanja s strani svetovalca in prijatelja premierja Janše, Roka Snežiča.

Še ena zelo skrb zbujajoča praksa so t. i. tožbe SLAPP - gre za strateško vlaganje tožb zoper novinarje in medije s ciljem zastraševanja, finančnega in administrativnega izčrpavanja ter posledično utišanja kritičnih medijev - kriminalizacijo novinarstva, sodno nadlegovanje in zlorabo prava. Poročilo izpostavlja, da bi moralo biti obrekovanje dekriminalizirano.

Tudi tu je posebno opozorilo namenjeno Sloveniji in primeru treh novinarjev portala Necenzurirano, ki so tarča 13 tovrstnih tožb zaradi domnevnega obrekovanja s strani svetovalca in prijatelja premierja Janše, Roka Snežiča.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.