Monika Weiss

30. 4. 2021  |  Mladina 17  |  Politika

Izgubljene milijarde zaradi nesposobnosti Janševe vlade

Slovenija je morala ta teden v Bruselj poslati končno različico Načrta za okrevanje in odpornost

Zvonko Černač

Zvonko Černač
© Borut Krajnc

Slovenija je morala ta teden v Bruselj poslati končno različico Načrta za okrevanje in odpornost. Gre za dokument, v katerem so zbrani razvojni projekti, s katerimi naj bi država izpeljala tako imenovano pokoronsko obnovo in prek katerih bi do leta 2026 iz EU lahko počrpala skoraj 1,8 milijarde evrov nepovratnih in 3,6 milijarde evrov povratnih sredstev, skupaj 5,4 milijarde evrov.

A kot kaže, bo vrednost priglašenih projektov bistveno manjša, ključna piarovska krilatica, s katero skuša vlada Janeza Janše že usmeriti pozornost od popolnega poloma z Načrtom za okrevanje in odpornost, pa postaja digitalizacija. Za kaj gre?

Da bodo vrednosti projektov v končni različici Načrta za okrevanje in odpornost manjše od razpoložljivih petih milijard evrov, je že sredi aprila razkril drug vladni dokument, to je Program stabilnosti, ki ga mora Slovenija prav tako poslati v Bruselj. Ta razkriva, da bo skušala za projekte s štirih razvojnih področij, zajetih v Načrtu za okrevanje in odpornost (zeleni prehod, digitalna preobrazba, pametna, trajnostna in vključujoča rast ter zdravstvo in socialna varnost), počrpati dobre tri milijarde evrov oziroma dve milijardi evrov manj, kot bi lahko.

Ta končna polomija ni nepričakovana, saj je že od začetka priprav načrta jasno, da minister iz SDS Zvonko Černač ne bo kos nalogi. Državni razvojni načrt je sestavljal tako rekoč v tajnosti, kot da gre za »non-paper« – še sredi tega tedna je bila edina dostopna različica tista iz decembra lani! Ključni strokovni akterji in institucije niso bili vključeni v pripravo – niti potem ne, ko je Černačeva ekipa že konec lanskega leta za povsem nestrukturiran načrt dobila klofuto iz Bruslja. Nova klofuta je prišla marca letos, ko se je Černačev osnutek Načrta za okrevanje in odpornost na nemški lestvici Green Recovery Tracker uvrstil na zadnje mesto, saj je bilo v njem le pet odstotkov zelenih naložb – čeprav je zelena Evropa eden od ključnih ciljev 750 milijard evrov vrednega sklada za okrevanje.

Černačeva ekipa je skušala Bruselj prelisičiti in mu kot zelene projekte prodati ceste; kot projekt zelenega prehoda je denimo priglasila gradnjo 17,2 kilometra dolge štiripasovne hitre ceste Velenje jug–Slovenj Gradec jug in želela zanj 319,5 milijona evrov iz EU od potrebnih 611 milijonov evrov. Zaradi piarovskega buma vlade z digitalizacijo in ustanovitvijo strateškega sveta za digitalizacijo je tudi že jasno, da bo skušala kot prebojne prikazati zlasti projekte digitalizacije, čeprav je v Načrtu za okrevanje in odpornost za področje digitalne preobrazbe predvidenih zgolj 329 milijonov nepovratnih in 12 milijonov povratnih sredstev, razkriva Program stabilnosti.

Da je Načrt za okrevanje in odpornost velika razvojna izgubljena priložnost za Slovenijo, je zdaj jasno – prav tako, da nobeden od pristojnih ne bo prevzel odgovornosti za to.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.