IK, STA

4. 5. 2021  |  Svet

Polovica bodočih maturantov na Hrvaškem ne vidi nič spornega pri javni uporabi ustaškega gesla 

Raziskave o politični pismenosti hrvaških dijakov v zaključnih razredih srednje šole se je udeležilo 1122 dijakov iz 67 razredov 59 srednjih šol iz različnih koncev države

Prizor z ustaškega rajanja v Pliberku leta 2015

Prizor z ustaškega rajanja v Pliberku leta 2015
© Pixsell

Na Hrvaškem je četrtina dijakov zadnjih letnikov srednjih šol funkcionalno in politično nepismena, izhaja iz danes predstavljene raziskave o politični pismenosti mladih. Skoraj 60 odstotkov dijakov zaključnih letnikov srednjih šol ne ve, kakšna je vloga ustave, vsaki šesti vprašani pa zavrača, da je bila NDH fašistična država.

Manj kot polovica anketirancev ni zmožna določiti opozicije v hrvaškem parlamentu, skoraj 60 odstotkov jih ne ve, kdo je predsednik hrvaške vlade in kako se imenujejo ministri v vladi. Približno 43 odstotkov vprašanih ne ve niti, kdo je vrhovni poveljnik hrvaških oboroženih sil. Večinoma menijo, da so politične stranke "orodje za zaposlovanje", so danes ob predstavitvi rezultatov raziskave objavili predstavniki zagrebškega inštituta za družbene raziskave.

Raziskave o politični pismenosti dijakov v zaključnih razredih srednje šole se je udeležilo 1122 dijakov iz 67 razredov 59 srednjih šol iz različnih koncev države. Gre za nov krog dveh podobnih raziskav, ki so ju izvedli v šolskih letih 2009/2010 in 2014/2015.

V letošnji raziskavi so zabeležili nekaj premikov v smeri izboljšanja demokratične kulture. Čeprav še vedno več kot tretjina vprašanih meni, da je istospolna usmerjenost bolezen ali motnja, polovica pa da istospolno usmerjene osebe ne bi smele izstopati v javnosti, so stališča dijakov nekoliko bolj progresivna, kot so bila v prejšnji raziskavi, je izpostavila ena avtoric raziskave Jelena Matić Bojić.

Podobni premiki so tudi, ko gre za privrženost avtoritarnim tendencam, stališča do medijev kot tudi v odnosih do lastne in tuje nacije. Spremenil se je tudi odnos do nekdanje NDH, ki je v prejšnji raziskavi skoraj tri četrtine vprašanih ni dojemalo kot fašistično državo. V letošnji raziskavi pa je takšnih 15 odstotkov bodočih maturantov. Je pa še vedno skoraj polovica takih, ki ne vidijo nič spornega pri javni uporabi zloglasnega ustaškega gesla Za dom spremni. Temu odločno nasprotuje četrtina vprašanih.

Prav tako več kot polovica anketirancev meni, da je bila bivša država komunistična diktatura, v kateri so bili Hrvati podrejena nacija. Raziskovalci so kot pozitivno poudaril, da več kot 90 odstotkov dijakov lahko sprejme za prijatelja pripadnike druge rase, vere ali nacionalnosti.

Opazili so tudi velike razlike pri stališčih, ko gre za dijake gimnazij in strokovnih šol. Profesor Berto Šalaj z zagrebške fakultete za družbene vede je pri oceni nove raziskave poudaril, da so posebej slabi rezultati dijakov triletnih srednješolskih programov, ki so predstavljali skoraj četrtino vseh anketirancev. Izpostavil je, da gre za bodoče volivce, za katere se je družba očitno odločila, da jim ni treba vedeti nič o političnih procesih, institucijah in strankah.

Šalaj meni, da gre za resen družbeni problem. Pogreša uveljavitev državljanske vzgoje kot redni predmet v vse srednješolske programe.

Tudi nova raziskava je pokazala nizko raven zaupanja mladih v državne institucije. Največ anketirancev - nekaj več kot 66 odstotkov - najbolj zaupa vojski, nekaj odstotnih točk manj pa zaupa znanstvenikom. Sledijo policija, ki ji zaupa približno 40 odstotkov vprašanih, ter verske ustanove, ki so zaupanja vredne za približno 37 odstotkov vprašanih.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.