STA

8. 5. 2021  |  Svet

Vučić meni, da želi Hrvaška ponižati Srbijo, Grlić Radman pa, da je to protihrvaška histerija

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je ocenil, da pomeni napoved Hrvaške o povečanju števila vojakov v Natovi misiji Kfor na Kosovu poskus ponižanja Srbije

Srbski predsednik Aleksandar Vučić je ocenil, da pomeni napoved Hrvaške o povečanju števila vojakov v Natovi misiji Kfor na Kosovu poskus ponižanja Srbije. Hrvaška je trditve Beograda zavrnila kot "histerična ugibanja Srbije" in poskus preusmeritve pozornosti javnosti z resnih odprtih vprašanj.

Hrvaški zunanji minister Gordan Grlić Radman se je med četrtkovim obiskom na Kosovu srečal tudi s hrvaškimi vojaki, ki delujejo v Kforju. Napovedal je, da bodo povečali število hrvaških vojakov, saj da je to za Hrvaško pomembno tudi zaradi ohranitve miru v jugovzhodni Evropi.

Hrvaška je sicer naznanila, da bo povečala število svojih vojakov v mednarodnih misijah pod vodstvom ZN ali zveze Nato že lani, ko je med prvimi umaknila svoje vojake iz mednarodne Natove operacije Odločna podpora v Afganistanu. Hrvaška v silah Kfor sodeluje s 33 vojaki in piloti ter dvema vojaškima helikopterjema Mi-8 MTV1.

Vučić je med današnjim obiskom v Obrenovcu poudaril, da si želi imeti Srbija dobre in korektne odnose z vsemi sosedami, da pa ravnanje in izjave Hrvaške o povečanju števila vojakov v Kforju niso izraz spoštovanja do Srbije.

"Lahko bi zavrnili Kfor, a so namenoma sprejeli takšno odločitev, da bi dodatno ponižali Srbijo. Sprejeli smo sporočilo in ga razumeli," je Vučićevo izjavo povzela srbska tiskovna agencija Tanjug. Vučić je napovedal, da se bo o tem pogovarjal tudi z generalnim sekretarjem Nata Jensom Stoltenbergom, ko bo čez nekaj dni obiskal Bruselj.

"Lahko bi zavrnili Kfor, a so namenoma sprejeli takšno odločitev, da bi dodatno ponižali Srbijo. Sprejeli smo sporočilo in ga razumeli."

Aleksandar Vučić,
srbski predsednik

Na izjave Grlić Radmana na Kosovu se je v četrtek prvi odzval srbski obrambni minister Aleksandar Vulin, ki je Hrvaško in Kosovo poimenoval "brata v orožju". Med drugim je hrvaškega zunanjega ministra obtožil, da želi razporediti "okupacijske sile na območju Srbije", da pa bo za to "potreboval veliko več, kot si lahko skupaj s kosovskim premierjem Albinom Kurtijem sploh predstavljata".

Grlić Radman je v Podgorici pojasnil, da je med obiskom v Prištini govoril o povečanju števila vojakov, do česar ima Hrvaška kot odgovorna članica Nata pravico. Ob tem je poudaril, da ne ve, zakaj bi se kdorkoli zaradi te izjave počutil prizadetega.

"Ta nekakšna protihrvaška histerija, ki se pojavlja v Srbiji, je nepotrebna (...) Morda je generator vseh teh vprašanj prikrivanje pasivnosti srbske strani, da hrvaški manjšini v Srbiji zagotovi enake pravice, kot jih ima srbska manjšina na Hrvaškem," je izjavil Grlić Radman.

"Ta nekakšna protihrvaška histerija, ki se pojavlja v Srbiji, je nepotrebna (...) Morda je generator vseh teh vprašanj prikrivanje pasivnosti srbske strani, da hrvaški manjšini v Srbiji zagotovi enake pravice, kot jih ima srbska manjšina na Hrvaškem."

Gordan Grlić Radman,
hrvaški zunanji minister

S sedeža hrvaške diplomacije so zavrnili Vulinove izjave o hrvaškem vojaškem angažmaju na Kosovu kot "histerična ugibanja Srbije", ki so usmerjena proti Hrvaški. Menijo, da gre za "absurdne, neresnične in netočne insinuacije".

Med drugim so omenili, da so Vulinove izjave poskus, da bi preusmerili pozornost javnosti z odločitve mesta Subotice o uvedbi bunjevškega jezika kot uradnega na območju tega vojvodinskega mesta. V Zagrebu so prepričani, da je edini cilj uvedbe bunjevškega jezika nadaljevanje dolgotrajne politike razkrajanja enotnosti hrvaške skupnosti v Srbiji, katere del naj bi bili tudi Bunjevci.

Med Srbijo in Hrvaško je sicer slišati podobne medsebojne obtožbe praviloma pred obletnicami dogodkov iz druge svetovne vojne ali iz vojne na Hrvaškem.

cQ_wdPb3R3A

FqcBbaGIj4M

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.