Je minister Logar skrajno nerodno demantiral Janšo?

Mar ni Logarjev sekretar Dovžan nekaj tednov nazaj izjavil, da ugled Slovenije v tujini nikakor ne trpi, še najmanj zaradi Janševih tvitov? Zakaj njegov šef poziva k varovanju ugleda Slovenije, če ta nikakor ni ogrožen?

Ali naj verjamemo zunanjemu ministru Anžetu Logarju v njegovem pojasnilu, da Janez Janša sploh ni imel namena nastopiti na konferenci o prihodnosti Evrope v Strasbourgu? Poskušal bom pokazati, da mu ne moremo.

Verjetno sem med prvimi poročal o informaciji bruseljskega dopisnika Jacka Parrocka, da je Guy Verhofstadt ustavljal Janšev nastop na njej kot sopredsedujoči izvršnemu odboru. Podatek, ki ga, jasno, ni mogoče kar neposredno potrditi, saj se vpleteni gotovo ne bi izpostavili na neposreden način.

Logar je zdaj prepričan, da je »premier po nedolžnem padel v to razpravo, na otvoritveni slovesnosti konference niti ni mogel sodelovati, saj je iz Portugalske, kjer se je udeležil socialnega vrha, nemudoma odpotoval v Grčijo.« Toda kaj demantira takšno ministrovo naknadno racionalizacijo?

Dovžan demantira Logarja

Predvsem dopis njegovega državnega sekretarja Gašperja Dovžana, ki ga je danes razkril Delov dopisnik Peter Žerjavič. Iz njega zelo jasno izhaja, da drži začetna in osnovna teza o lobiranju naše vlade v podporo Janševemu nastopu v Strasbourgu. Prvonaslovljeni v pismu vlade je ravno sopredsedujoči konferenci Guy Verhofstadt, osnovni poudarek pa jasen: Slovenija si želi, da bi na začetni ceremoniji ob konferenci bil prisoten slovenski premier. Logarjeva trditev, da premier ni imel časa za postanek v Strasbourgu, in pismo njegovega sekretarja sta res v popolnem neskladju: "Ker ima Svet EU rotirajoče predsedstvo, ga bodo na konferenci predstavljali voditelji držav članic, ki si bodo sledile s predsedstvom. Zato sem močno prepričan, da bi vsi trije voditelji morali imeti priložnosti biti navzoči na slovesnosti."

S tem smo bližje začetni trditvi, da je nekdo vendarle preprečil Janševo udeležbo, novinar Jack Parrock je s prstom pokazal na Verhofstadta, nikakor pa ne razlagi, ki jo zdaj v svoji vnemi po kontroli škode servira zunanji minister in poskuša dokazati, da obisk sploh ni bil načrtovan.

Janšev poskus zanikanja

Žerjavič še dodaja, da bi Janša lahko prišel, »a brez možnosti govora. Zato zanj ne bi bilo smisla, da bi bil tam« in se ob tem sklicuje na vire v Evropskem parlamentu. Da je bil zavrnjen, je pričakovano zanikal sam Janša, naprej z retvitom Tomaža Štiha z namigom, da je afera izvožena v tujino in potem uvožena nazaj, pri čemer je trdil celo, da sem, ker sem o tem prvi podrobneje pisal, sam lastnik tviter računa »Mr. No«: izjavljam, da je to laž in izmišljotina.

Po retvitu Štiha pa je na svojem računu premier podal naslednje pomirjujoče pojasnilo: "Svet EU v vodstvu konf. predstavlja PV države, ki predseduje. Do konca junija je to PV Portugalske @antoniocostapm. Od 1. julija 2021 predseduje in sopredsedujoči Konference o prihodnosti #EU skupaj z @vonderleyen in @EP_President bo @JJansaSDS. Guy nima nobenega vpliva na to."

Opazimo lahko, da je izjemno spravljivo omenja Verhofstadta, celo zgolj po imenu, kakor da bi želel ustvariti vtis, da sta velika prijatelja. V luči agresivnega napada nanj pred tem skrajno nenavadno in – sumljivo.

Druga stvar je očitna še močneje, namreč menjava teme kot argumentacijski trik: premier nenadoma ne pojasnjuje več konteksta organizacije konference in svoje udeležbe pri tem, ampak govori o prihodnji strukturi predsedovanju Svetu EU. Verhofstadt seveda res nima vpliva na to, kdo bo sopredsedujoči konferenci po 1. juliju, vendar to nikoli ni bilo bistvo razprave. Janša je potemtakem spretno premaknil njen kontekst, da bi belgijskega politika prikazal kot nekoga, ki ni mogel preprečiti njegovega nastopa.

Predsednika demantira še Logar

In kakor da protislovnih stališč še ni dovolj, je Janšo zanikal še njegov zunanji minister. Odločitev izvršilnega odbora konference je bila, da na otvoritveni slovesnosti z govori sodelujejo predstavniki Sveta EU-ja, Evropske komisije in Evropskega parlamenta. Toda potem je minister namignil, kdo vse je prejel pismo iz Slovenije:

Kot je dodal Logar, so pismo dobile tri osebe: predstavnica portugalskega predsedstva Svetu EU-ja ter evropska komisarka Dubravka Šuica, ki ga nista dali v javnost, ter Guy de Verhofstadt. ‘Jasno lahko ugotovimo, kdo je to pismo dal ven,’ je dejal Logar.

Sicer ne moremo razumeti, po kakšni logiki je izključil prvi dve osebi, toda minister je očitno želel s prstom zelo nediplomatsko pokazati na Verhofstadta kot tistega, ki je želel škodovati Sloveniji. Po njegovem potemtakem ni težava v tem, kaj piše v pismu, ampak kdo ga je spravil v javnost. Ker pismo postavlja na laž distanciranje slovenske vlade, češ nismo lobirali za nastop, se je našlo krivca v tistem, ki je na laž pokazal s prstom – v tem primeru na belgijskega politika. Kaj je po takšnem Logarjevem razkritju sploh še ostalo od premierjeve intence, da »Guy nima nobenega vpliva na to«?

Res je sicer, da posredovanje pisma javnosti, če je do njega prišlo, še ne dokazuje omenjenega lobiranja proti nastopu Janše, vsekakor pa gre za obtožbo, da omenjeni deluje proti interesom Slovenije.

Zaslužiti si zaupanje, ne moledovati

Logar je v svojem nastopu »pozval je k zaupanju v vlado, saj bo po njegovem tudi ugled Slovenije v tujini manj trpel.« No, pri tem je potrebno povedati dvoje. Zaupanje si vlada sicer kar sama zapravlja na dnevni ravni s svetlobno hitrostjo, tudi v tem primeru, predvsem si ga je pa potrebno zaslužiti, ne pa zanj prosjačiti.

In še drugič: mar ni Logarjev sekretar Dovžan nekaj tednov nazaj izjavil, da ugled Slovenije v tujini nikakor ne trpi, še najmanj zaradi Janševih tvitov? Zakaj njegov šef poziva k varovanju ugleda Slovenije, če ta nikakor ni ogrožen?

**Članek je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**