Načrt Janševe vlade vsak dan bolj očiten

Vlada želi utišati osnovno poslanstvo medijev – kritičen nadzor oblasti

Po več kot očitno izjemno odkritem načrtu, da vlada finančno izčrpa in uniči Slovensko tiskovno agencijo, so na vrsto za disciplinizacijo prišli še drugi množični mediji. Tja, dokler seže njihov vpliv, želijo utišati osnovno poslanstvo medijev, kritičen nadzor oblasti.

Glede STA je državno odvetništvo (vladna stran) v postopku izvršbe, ki jo je agencije vložila zaradi neizplačila nadomestila za javno službo za januar, na zadnji dan pred iztekom roka vložilo ugovor. Ta pomeni, da bo pot do denarja za STA tekla v pravdnem postopku, kar je zgolj manever zavlačevanja.

Ob finančnem sesuvanju STA pa so na vrsto za obračun prišli nekateri osrednji mediji v državi, prejeli so negativne odločbe ministrstva za kulturo. Za nekatere med njimi to pomeni katastrofo. Po poročanju so med njimi Delo, Dnevnik, Mladina, Radio Študent, Radio Krka, Koroški radio in še številni drugi mediji, orodje za obračun z njimi je enostavno: nekateri ne bodo prejeli niti evra zaradi odtegnjenega državnega denarja po Zakonu o medijih, s katerim skozi proračunska sredstva mediji lahko zaprošajo za podporo pri ustvarjanju vsebin, ki zagotavljajo pravico javnosti do obveščenosti ali sledijo uresničevanju drugih pomembnih nalog medijev v javnem interesu.

Na zavrnjene prošnje so se nekateri že odzvali, a pričakovali bi skupen in odločen nastop vseh, tudi novinarskega društva. »Medijska čistka brez primere,« so upravičeno dejali na Radiu Študent in zelo indikativno zapisali v naslovu Dela.

Niso dovolj politično uravnoteženi

Komisija, ki je ustavila financiranje, je preverjena: dr. Matej Makarovič, dr. Borut Rončević, dr. Mitja Štular, dr. Jonatan Vinkler in dr. Suzana Žilič Fišer. Prvi je o odločbah o zavrnitvi pisal Dnevnik, ki jo je že prejel s strani Ministrstva za kulturo; tam so zavrnili njihovo vlogo na rednem letnem razpisu za sofinanciranje programskih vsebin medijev. Kot poroča Urška Rus, so se na ministrstvu odločili, da številnim osrednjim slovenskim medijem proračunskih sredstev sploh ne bodo dodelili:

V primeru časopisne hiše Dnevnik se v sicer zelo splošni in nejasni obrazložitvi sklicujejo zlasti na to, da imamo med prijavljenimi vsebinami premalo lokalnih vsebin, da naše vsebine niso dovolj kakovostne in da ne poročamo dovolj politično uravnoteženo. Pri merilu politične uravnoteženosti smo si prislužili celo nič od možnih desetih točk. To so na ministrstvu utemeljili z naslednjimi besedami: »Iz opisa projekta ne izhaja, na kakšen način bo zagotovljeno redno in objektivno ter uravnoteženo predstavljanje političnega delovanja in stališč raznih organizacij in posameznikov.«

Največja od vseh ironij je najbrž v dejstvu, da ti mediji občasno omenjene strokovnjake zaprošajo za njihova mnenja, da bi uravnotežili svoje politične poglede, medtem ko mnenja nekaterih, o tem lahko povem veliko, vztrajno ignorirajo, tudi takrat, ko so jim v podporo. Povedano drugače: da niso dovolj uravnoteženi, jim očitajo člani strokovne komisije, pri čemer taistim sami pogosto odmerjajo prostor za potrebe zahtevanega uravnoteževanja stališč v svojih medijih. Dvojna ironija, enojen mazohizem.

Napadi na dr. Milosavljevića

Na socialnih omrežjih in v strankarskih medijih je vlada s svojim podaniki pohitela, da upraviči takšno očitno zelo skrbno premišljeno potezo, o kateri bo še več jasno v naslednjih dnevih. Večinoma se sklicujejo na to, da so tisti mediji, ki niso prejeli sofinanciranja, v zasebni lasti in zato ne potrebujejo pomoči, navajajo domnevne grehe njihovih lastnikov, nekateri, kot recimo Rončević, pa so komentirali tudi Milosavljevićevo ugotovitev, da so štirje člani skupine blizu stranki SDS.

Medtem ko Milosavljeviću strokovne kompetence in nepristranosti res nikakor ni mogoče očitati, je bil Rončević šef strokovnega sveta stranke SDS, sicer pa pod to vlado tudi imenovan v nadzorni svet RTV Slovenija.

Demontaža in finančni pritisk na slovenske medije se s tem nadaljujeta, v posmeh vsem medijem, ki še kar anemično opazujejo, kako jim oblast streže po življenju.

Kako so delili denar v mandatu 2004-2008

Čakamo tudi na obsežnejšo primerjavo med delitvijo denarja v tem in prvem Janševem mandatu. Zgolj za pokušino in za nahranitev spomina zlate ribice: leta 2008 je ministrstvo za kulturo razdelilo 1,9 milijona evrov, Dnevnik in Delo nista prejela sredstev. Takrat je podjetje Nova Revija za tri prijavljene projekte v reviji Ampak prejelo 120.000 evrov, podjetje Nova obzorja, sicer izdajatelj tednika Demokracija, pa dobrih 200.000 evrov za štiri prijavljene projekte.

Približno 57.000 evrov je za pet projektov prejelo tudi Ognjišče, njihov radio pa je v delu razpisa, ki je namenjen lokalnim in regionalnim programom, prejel še 115.000 evrov. Celo Jančičev ZNP, ki v tistem hipu ni imel formiranih niti svojih organov, saj še ni sklical občnega zbora, je prejel denar. Tudi takrat je edini od treh vodilnih slovenskih dnevnikov, ki je po oceni strokovne komisije pri ministrstvu za kulturo upravičen do »sredstev za pluralizacijo medijev«, bil Večer, prejel je 60 tisoč evrov.

Petčlansko strokovno komisijo, ki ji je predsedovala Suzana Žilič Fišer, so takrat sestavljali še Andrej Aplenc, Peter Lah, Danica Ozvaldič in Borut Rončević.

Nov tednik, najprej v nakladi 585.000 izvodov

Medtem ko oblast s svojimi eksperti finančno sesuva medije, pa vladi izjemno naklonjeni Bojan Požar poroča, da že čez nekaj dni izide tiskana verzija tednika Domovina. Izdajatelj bo Zavod Iskreni, ki že izdaja portala Domovina.je in Iskreni.net. O obvodih financiranja omenjenih portalov osrednji domači mediji še zmerom pretežno molčijo, najbrž v zadregi, saj njihove politične komentatorje rade volje gostijo.

Domovina naj bi sprva izšla kot brezplačnik v fantastični nakladi 585 tisoč izvodov (!), zato je res ne bo mogoče spregledati, kasneje pa bo plačljiva. Po napovedih bo njen urednik Tino Mamić, sicer kolumnist portala Požareport in že urednik brezplačnika Svobodna Vipavska. Ima se, može se.

**Članek je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**

Popravek

V članku z naslovom Načrt Janševe vlade vsak dan bolj očiten, ki je bil v Mladini objavljen 17. maja 2021, je bilo zapisano, da je dr. Mitja Štular član komisije, »ki je ustavila financiranje« medijev. Navedena trditev ne drži. Dr. Mitja Štular je z mesta člana strokovne komisije za programske vsebine medijev, ki deluje v okviru Ministrstva za kulturo RS, odstopil po imenovanju v upravo Telekoma Slovenije, v katero je bil imenovan 10. marca 2021, tako da v postopku, o katerem pišete, ni sodeloval. Da dr. Mitja Štular ni član navedene strokovne komisije, je razvidno tudi s spletne strani ministrstva: Stalne strokovne komisije Ministrstva za kulturo | GOV.SI

Lep pozdrav,
Katarina Prešeren

19. maj, 2021