IK, STA

18. 5. 2021  |  Politika

Vložena kazenska ovadba zoper Uroša Urbanijo

Pravna mreža za varstvo demokracije meni, da je direktor vladnega urada za komuniciranje zlorabil svoj položaj, prestopil meje uradnih pravic in ni opravil uradne dolžnosti, s čimer je Slovenski tiskovni agenciji (STA) povzročil večjo škodo

Uroš Urbanija, direktor Ukoma, ki ga v času službovanja na STA visoka plača ni motila

Uroš Urbanija, direktor Ukoma, ki ga v času službovanja na STA visoka plača ni motila
© Miha Fras

Pravna mreža za varstvo demokracije je na ljubljansko tožilstvo zaradi nespoštovanja zakonskih obveznosti do STA kazensko ovadila direktorja Ukoma Uroša Urbanijo. Kot so sporočili, mu med drugim očitajo, da je izrabil svoj položaj, prestopil meje uradnih pravic in ni opravil uradne dolžnosti, s čimer je agenciji povzročil večjo škodo.

Pravna mreža je v ovadbi, ki so jo spisali v sodelovanju z odvetniško družbo Pirc Musar & Lemut Strle, ob tem zapisala, da naj bi Urbanija očitana dejanja storil s tem, ko je od lanskega oktobra večkrat zahteval dokumentacijo STA, čeprav za to ni imel podlage v zakonu o STA in zakonu o gospodarskih družbah niti za to ni izkazal pravilnega pooblastila za zastopanje vlade kot edinega družbenika STA.

Z zahtevami po dostopu do dokumentacije, ki se nanašajo na uredniško politiko STA, je v nasprotju z določbami zakona o STA posegel v uredniško neodvisnost STA, hkrati pa v nasprotju z zakonom o interventnih ukrepih in zakonom o STA ni pravočasno odredil in odobril plačila nadomestila za opravljanje javne službe agenciji, čeprav se sredstva za izplačevanje nadomestila STA nahajajo na proračunski postavki Ukoma.

"STA svojo zakonsko obvezno javno službo tako že 138. dan opravlja brez plačila, zaradi česar ji nastaja velika premoženjska škoda in je ogrožen njen nadaljnji obstoj. Takšno protipravno stanje je nujno prekiniti in raziskati naznanjena kazniva dejanja ter zoper osumljenca vložiti obtožni predlog."

Pravna mreža za varstvo demokracije (PMVD)

Kot je razvidno iz ovadbe, ki jo je pridobila STA, je s tem po njihovem mnenju agenciji povzročil premoženjsko škodo v višini skoraj 520.000 evrov in huje onemogočal obstoj agencije ter njeno pravico do plačila nadomestila za izvajanje javne službe, zaradi česar STA svoje obveznosti že 138 dni opravlja brez plačila. Urbanija naj bi s takim ravnanjem storil kaznivo dejanje zlorabe uradnega položaja ali uradnih pravic.

Kot je še zapisano v ovadbi, je Ukom vse doslej deloval kot predstavnik ustanovitelja zgolj in samo pri vsakoletnem sklepanju pogodbe o opravljanju javne službe, saj so bila proračunska sredstva za plačilo slednjega že od ustanovitve STA naprej vselej zagotovljena na njegovi proračunski postavki.

Ob tem Ukom agenciji nikoli ni izkazal pooblastila za zastopanje vlade kot ustanoviteljice STA. Še več, iz odgovora vodje službe za splošne zadeve na poslansko vprašanje Janje Sluga 4. decembra lani izhaja, da takšno pooblastilo vlade Ukomu nikoli ni obstajalo in da ta z agencijo zgolj sklepa pogodbe o opravljanju javne službe, ker je pri njem ustanovljena posebna proračunska postavka, na kateri se vsa leta zagotavljajo proračunska sredstva za STA.

Kot je razvidno iz ovadbe, je Urbanija STAi povzročil premoženjsko škodo v višini skoraj 520.000 evrov. Obenem je onemogočal obstoj agencije ter njeno pravico do plačila nadomestila za izvajanje javne službe, zaradi česar STA svoje obveznosti že 138 dni opravlja brez plačila.

Glede tega se sicer poraja vprašanje, tako Pravna mreža v ovadbi, ali so bile vse prejšnje pogodbe sploh sklenjene z ustrezno stranko, vendar ker so bile te vse do lanskega novembra izpolnjevane s strani obeh pogodbenih strank in ker ustanoviteljeva obveznost financiranja javne službe STA obstaja že na podlagi zakona o STA, so bile z realizacijo pogodbe morebitne nepravilnosti sanirane, izvrševanju pogodb pa vlada nikoli ni oporekala.

Urbanija naj bi svoj položaj izrabil tudi za to, da je nad STA z izvrševanjem finančnega pritiska in neupravičenimi zahtevami za dostop do dokumentacije poskušal vplivati na njeno uredniško politiko. Ob upoštevanju številnih tvitov predsednika vlade Janeza Janša, ki se nanašajo na vsebinsko delo STA, je po mnenju vlagateljev ovadbe jasno, da sta bila zahteva za posredovanje dokumentacije in odsotnost financiranja javne službe namenjena zgolj izvajanju političnih, ideoloških in finančnih pritiskov nad agencijo.

Še več, ovadba Urbaniji očita, da je kaznivo dejanje storil z direktnim naklepom, saj je ob nedvoumni zakonski podlagi, ki mu določa uradne dolžnosti, glede na položaj, ki ga zaseda, brez dvoma vedel, da je njegovo dejanje protipravno, kljub temu pa ga je hotel storiti, saj je oškodovanki iz maščevanja ter želje po politični in ideološki podrejenosti želel onemogočiti opravljanje njene javne službe.

Ob upoštevanju številnih tvitov predsednika vlade Janeza Janša, ki se nanašajo na vsebinsko delo STA, je po mnenju vlagateljev ovadbe jasno, da sta bila zahteva za posredovanje dokumentacije in odsotnost financiranja javne službe namenjena zgolj izvajanju političnih, ideoloških in finančnih pritiskov nad agencijo.

STA že 138 dni opravlja javno službo brez plačila države, ki ji ga sicer zagotavljata zakon o STA in sedmi protikoronski zakon. Da bi agenciji pomagali premostiti finančne težave, je Društvo novinarjev Slovenije skupaj s prijatelji STA 3. maja zagnalo donacijsko kampanjo Za obSTAnek. Tekla bo še cel maj.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.