DK, STA

26. 5. 2021  |  Družba

Spolne zlorabe v športu

Okrogla miza, ki jo je pripravila Evropska univerzitetna športna zveza (Eusa)

Na okrogli mizi o nadlegovanju in zlorabah v športu, ki jo je pripravila Evropska univerzitetna športna zveza (Eusa), je bil enoten zaključek, da je o nepravilnostih treba spregovoriti in jih tudi prijaviti, saj so že na voljo mehanizmi za sankcioniranje in njihovo odpravljanje. Pri nas in tudi na evropski ravni je vzpostavljena Žvižgalka.

Na slovenski ravni Žvižgalko, anonimni sistem za prijave, vodi Olimpijski komite Slovenije (OKS), Eusa pa je vključena v sistem Halt, ki ga v okviru Erasmusa + na področju športa vodi univerza v Solunu. Gre za informativni portal v več jezikih, kar zajema tudi sistem za prijave zlorab na evropski ravni.

"Prijave spolnega nasilja še nismo imeli, na neprimerno delo športnih delavcev in trenerjev pa so se športniki že velikokrat pritožili. Naša komisija vedno ukrepa. Če primer presega naše pristojnosti in zmožnosti, saj nimamo resnih orodij za ukrepanje, pa je naša dolžnost, da po uradni poti obvestimo pristojne institucije, ali se za pomoč obrnemo na mednarodne organizacije," je pojasnil Aleš Šolar, direktor Slovenske olimpijske akademije (SAO), ki deluje pod okriljem OKS.

"Gre za klofute, brce, grobo odrivanje in tudi 'kosmate' šale, ki vodijo v različne oblike spolnega nadlegovanja. Tako povsem nesprejemljivo početje postane sprejemljivo v ožji družbi, klubu ali ekipi. Mladi na ta način dobivajo sporočila za vse življenje, ki je v zastrupljenem okolju temelj tudi za njihovo neprimerno vedenje v odrasli dobi. Da je skoraj vse to sprejemljivo, kar se prenaša tudi v krog družine in se na ta način sklene krog nasilja."

Katja Zabukovec Kerin,
Društvo za nenasilno komunikacijo

Pri Žvižgalki je posebej izpostavil prirejanje športnih izidov, ki je velik mednarodni problem, po nekaterih podatkih Interpola kriminalne dejavnostii na tem področju že nekaj časa presegajo tiste s tihotapljenjem droge. Pri tem se po prijavah obrnejo na policijo, kriminaliste in druge podobne uradne institucije, OKS je le povezovalni element, da lahko v športnih organizacijah na tem področju več naredijo.

Ker posameznik ne more narediti veliko, je pomemben skupni poziv in osveščanje mladih, da spregovorijo, če kaj ni bilo prav in posega v njihovo integriteto in intimo na treningih ali tekmovanjih. Pa tudi starejših, da spregovorijo tudi o stvareh iz preteklosti. Posebej pomemben pa je tudi sistem izobraževanja trenerjev, da se ti polno zavedajo svojih dolžnosti in mej, ki jih ne smejo prestopiti. To poteka tako na Fakulteti za šport kot pri usposabljanju za delo v športu, kar opravljajo nacionalne panožne zveze.

Katja Zabukovec Kerin, ki vodi Društvo za nenasilno komunikacijo, je ocenila, da je v športu do določene mere agresivnost potrebna za doseganje dobrih izidov. "Zato je pomembno, da se postavi jasna meja še dopustnega ter da okolica sankcionira nasilje, da smo lahko vsi bolj varni. Športniki se na nas obračajo in poročajo, da jih predstojniki žalijo, ustrahujejo, grozijo, da bodo izključeni iz ekipe," je med drugim navedla.

"Gre za klofute, brce, grobo odrivanje in tudi 'kosmate' šale, ki vodijo v različne oblike spolnega nadlegovanja. Tako povsem nesprejemljivo početje postane sprejemljivo v ožji družbi, klubu ali ekipi. Mladi na ta način dobivajo sporočila za vse življenje, ki je v zastrupljenem okolju temelj tudi za njihovo neprimerno vedenje v odrasli dobi. Da je skoraj vse to sprejemljivo, kar se prenaša tudi v krog družine in se na ta način sklene krog nasilja," je navedla.

V mednarodnem merilu v zadnjih letih odmevajo številni primeri zlorab, tudi spolnih, v Sloveniji večjega in odmevnega primera še ni bilo, so pa na okrogli mizi opozorili, da tudi na tem področju naša država ni otok brez madeža.

"Gre za klofute, brce, grobo odrivanje in tudi 'kosmate' šale, ki vodijo v različne oblike spolnega nadlegovanja. Tako povsem nesprejemljivo početje postane sprejemljivo v ožji družbi, klubu ali ekipi. Mladi na ta način dobivajo sporočila za vse življenje, ki je v zastrupljenem okolju temelj tudi za njihovo neprimerno vedenje v odrasli dobi. Da je skoraj vse to sprejemljivo, kar se prenaša tudi v krog družine in se na ta način sklene krog nasilja."

Nekdanji atlet Rožle Prezelj, slovenski rekorder v skoku v višino in varuh športnikovih pravic, je opozoril tudi na zlorabe pravnih pravil, ter da je to področje premalo nadzorovano.

"Evropski model športa je zaradi piramidalnega sistema izreden civilizacijski dosežek, ampak včasih je prav zaradi tega na tem področju premalo možnosti za odkrivanje in preganjanje nepravilnosti. Velikokrat se srečam s primeri, da športni funkcionarji ne ukrepajo in se skrivajo z besedami, da nimajo pravnih temeljev in pravil v svojih organizacijah za ukrepanje pri zlorabah," je enega od pomembnih vzrokov, da je to področje pri nas še vedno nekako tabu tema, povedal Prezelj.

Pri svojem delu varuha športnikovih pravic se srečuje predvsem s prijavami verbalnega nasilja, spolnega in fizičnega je izredno malo, pa še to je povezano z drugimi oblikami nepravilnosti. Več o tem pa bo 1. junija povedal pri predstavitvi svojega letnega poročila na ministrstvu za izobraževanje, znanost in šport.

Pisma bralcev pošljite na naslov pisma@mladina.si. Minimalni pogoj za objavo je podpis z imenom in priimkom ter naslov. Slednji ne bo javno objavljen.