Kultura je v izjemno nezavidljivem položaju

Ne pristajamo na to, da bi javne polemike metale senco na trenutno podobo in zgodovino slovenskega gledališča, ne na neupravičenosti, ki bi celjskemu umetniškemu ansamblu onemogočale možnosti za prihodnji razvoj

V slovenskih gledališčih z zaskrbljenostjo spremljamo razvoj dogodkov ob postopku imenovanja vodstva celjskega gledališča za naslednje mandatno obdobje. Žalosti nas dejstvo, da polemika in poročanje mečeta senco na delovanje in dosežke celjskega gledališča, a tudi širše – na slovensko gledališče in kulturo, ki se je znašla v prelomnem obdobju. Veseli pa nas, da lahko vsi, ki delujemo na področju gledališkega ustvarjanja, odkrito spregovorimo o svojih uspehih in morebitnih pomanjkljivostih ter skupaj iščemo rešitve, ki ponujajo možnosti za razvoj in nenehni umetniški napredek.

Kultura je s celotnim ustvarjalnim sektorjem v izjemno nezavidljivem položaju, iz katerega se po našem prepričanju lahko izvije uspešno zgolj na podlagi iskrenega, profesionalnega in konstruktivnega sodelovanja vseh vpletenih. Trdno verjamemo, da bo tudi slovenskemu gledališču, zaradi še vedno izjemno močnega ustvarjalnega potenciala, prebojnosti in visokih uprizoritvenih standardov ter zvestega občinstva, to uspelo. Še vedno namreč velja, da je slovensko gledališče zdravo in dobro – navkljub posameznim zdrsom, morebitnemu nezadovoljstvu posameznikov in kljub skrb vzbujajočim delovnim razmeram, v katerih ustvarjajo naši vrhunski zaposleni ali samozaposleni ustvarjalci.

Primerjava s tujimi okolji pokaže, da imamo ne le obsežno in zavidanja vredno gledališko produkcijo, temveč tudi, da je produkcijska mreža slovenskih gledališč dokaj edinstvena, nam lastna in predvsem – sploh ne samoumevna. Ta mreža gledališčem zagotavlja razpršeno distribucijo in občinstvu večjo dostopnost, a tudi raznovrstnost, ki je lahko obarvana s specifičnostjo lokalnih okolij, zaradi katere je vsako od gledališč posebno, vsa gledališča skupaj pa sestavljajo kakovostno celoto. Celjsko gledališče v tem mozaiku pomeni bistven sestavni del. V svoji sedemdesetletni zgodovini, ki je neponovljiva, je doživelo različna obdobja, presojo o kakovosti njegovih umetniških dosežkov pa raje prepuščajmo strokovni kritiki.

Kot kolegi in kolegice smo ponosni, da z nami soustvarja aktualno gledališko krajino, za kar so zaslužni vsi, ki v tem gledališču delujejo.

Vsaka menjava vodstva gledališke hiše je priložnost za izboljšave, spremembe, preizkušanje novih pristopov, ki bi zaposlenim zagotovili boljše delovne in ustvarjalne možnosti. Zato je prav, da se vodstva gledališč izbirajo z javnimi razpisi, ki so odprti vsakomur. In da ima vsak/-a prijavljeni/-a kandidat/-ka možnost, da kadrovsko komisijo, svet zavoda, strokovni svet zavoda in skupnost zaposlenih prepriča z dobrim načrtom, prepričljivo umetniško vizijo in drugim. Priporočila strokovnih teles so v tem postopku bistvenega pomena. Gledališče je skupnostna umetniška zvrst, kjer ni prostora za delovanja, ne da bi upoštevali druge. Zato je to pravi in edini način za menjavo vodstva.

V trenutnem kriznem stanju sta obračunavanje in razčiščevanje v medijih zadnje, kar si v gledališčih želimo. Prelom mandatov vodenja je zagotovo pravi čas za evalvacijo dosežkov in jasno je, da je mogoče preteklost interpretirati na različne načine. Ne pristajamo pa na to, da bi javne polemike metale senco na trenutno podobo in zgodovino slovenskega gledališča, ne na neupravičenosti, ki bi celjskemu umetniškemu ansamblu onemogočale možnosti za prihodnji razvoj.

Kolegij direktorjev slovenskih gledališč,

Združenje dramskih umetnikov Slovenije