Evropski voditelji od Danske in ZDA zahtevajo pojasnila glede vohunjenja

"Zahtevali smo, da naši danski in ameriški partnerji zagotovijo vse informacije o teh odkritjih in teh preteklih dejstvih. Pričakujemo te odgovore," je poudaril francoski predsednik Emmanuel Macron

Francoski predsednik Emmanuel Macron in nemška kanclerka Angela Merkel sta od ZDA in Danske zahtevala pojasnila glede domnevnega vohunjenja za več evropskimi politiki, tudi Merklovo.

"Če so informacije resnične (...) je to nesprejemljivo med zavezniki, še manj pa med evropskimi zavezniki in partnerji," je na novinarski konferenci po skupnem zasedanju nemške in francoske vlade povedal Macron, poroča francoska tiskovna agencija AFP.

Izpostavil je pomen zaupanja med Evropejci in Američani in dodal, da med njimi ni prostora za sumničenje. "Zato pričakujemo popolno jasnost. Zahtevali smo, da naši danski in ameriški partnerji zagotovijo vse informacije o teh odkritjih in teh preteklih dejstvih. Pričakujemo te odgovore," je poudaril francoski predsednik.

Z njim se je strinjala tudi nemška kanclerka. Povedala je, da je pomirjena, ker sta danska vlada in obrambna ministrica Trine Bramsen jasno sporočili, kaj menita o tem. "To je dober temelj za razjasnitev dejstev in dobro izhodišče za vzpostavitev odnosov, ki resnično temeljijo na medsebojnem zaupanju," je poudarila Merkel.

Danski in evropski mediji so v nedeljo poročali, da so ZDA s pomočjo danske obveščevalne službe med letoma 2012 in 2014 vohunile za vodilnimi politiki in uradniki iz Švedske, Norveške, Francije in Nemčije, tudi nemško kanclerko.

Po navedbah danskega radia DR je ameriška varnostna agencija (NSA) vohunila prek danskih internetnih povezav. NSA naj bi v ta namen izkoristila sodelovanje na področju prisluškovanja z dansko vojaško obveščevalno službo FE. Zaenkrat še ni jasno, ali je Danska ZDA dovolila, da s svojim nadzornim sistemom vohunijo za omenjenimi državami.

Danska obrambna ministrica Trine Bramsen, ki je vodenje ministrstva za obrambo prevzela leta 2019, poročanja medijev ni želela komentirati. Je pa poudarila, da "je sistematično prisluškovanje tesnih zaveznikov nesprejemljivo".

Pojasnila sta pred tem zahtevali tudi Švedska in Norveška.

6SdoIxHGZD0

uX7hRlhXHgc