Politikov v resnici ne zanima reševanje stanovanjske problematike mladih

Sveže poročena A. (35) in A. (26), arhitekt in zdravnica, bivata v lastniški garsonjeri na 25 kvadratnih metrih v središču Ljubljane, ki jo je A . kupil s kreditom pred tremi leti. Sanjata, da bosta enkrat v prihodnosti lahko z novim kreditom kupila sosednje trisobno stanovanje, v katerem sama živi soseda, ki se namerava po upokojitvi odseliti iz Ljubljane. Eno sobo bi priključila svojemu stanovanju in ga tako povečala, preostanek pa bi oddajala in si z najemnino pomagala odplačevati kredit. »Ne vem, ali bo uspelo,« pravi A., ki začenja specializacijo. »A boljše ideje nimava. Na starše ne moreva in ne želiva računati, tukaj sva sama. In želiva ostati v delu mesta, od koder bova do služb lahko šla peš ali z mestnim potniškim prometom, saj nama je to pomembno.«