Za svobodo

Govor Ota Lutharja, ki ga je prebral pred množico, zbrano na zadnjem protestu proti vladi

Svoboda, demokracija, pravni sistem, sonaravni razvoj ... vse to so v Sloveniji resno ogrožene dobrine. To je bilo v zadnjem letu povedano, napisano, izkričano že neštetokrat ... in vse kaže, da bo to treba početi še naprej.

Nekoliko manj se zavedamo širše kolateralne škode. Poleg demokracije in svobode sta ogroženi solidarnost in civilnost, ogrožena je osnovna človečnost. Ogrožena je eksistenca protestnikov, ki dobivate po več tisoč evrov kazni. Zasramovane so poštenost, načelnost, avtonomija medijev … Poteptana je resnica.

Norca se delajo iz sonaravnega razvoja. Namesto delovnih mest, še posebej zelenih, nam vsiljujejo kulturni boj, misleč, da bodo tako zabrisali sledi klientelnih privatizacijskih načrtov.

Izjemno, ampak res izjemno, jih moti vse kreativno, intelektualno, pri čemer še posebej ljubeče sovražijo sodobno umetnost, kar nehote spominja na Nemčijo pred osemdesetimi, devetdesetimi leti.

Za nameček vsaki, še tako benigni kritiki očitajo sponzorstvo tako imenovanih levih strank, pri čemer je zanje levo vse, kar niso oni. V resnici jih ne zanima, ali razmišljamo levo, desno, rdeče, zeleno, modro, moti in ogroža jih to, da sploh razmišljamo.

Prav zato nimamo izbire. Vztrajati moramo ne glede na ceno in pri tem paziti, da ne postanemo vulgarno neotesani in pokvarjeni kot oni.

Predvsem pa moramo ostati budni. Budni na način, ki ga v pesmi Ostani buden svetuje nemški pesnik Reinhard Mey.

Takole pravi:
Ostani buden,
Zapomni si, kaj govorijo,
Ne pusti se zapeljati!
Uporabljaj svobodo, da se ti ne izrabi!
Ostani buden!
Dobro si zapomni obraze.
Ostani buden in hrani dokaze.