Tudi glavna evropska tožilka zaskrbljeno o Sloveniji: »Moje roke so zvezane«

Evropska glavna tožilka Laura Codruta Kövesi zaplete z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji spremlja z veliko zaskrbljenostjo, saj to spodkopava evropsko javno tožilstvo in zaupanje v nadzor nad sredstvi EU

Evropska glavna tožilka Laura Codruta Kövesi zaplete z imenovanjem evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji spremlja z veliko zaskrbljenostjo, saj to spodkopava evropsko javno tožilstvo in zaupanje v nadzor nad sredstvi EU. "Žal sem v najhujšem možnem položaju (...) Moje roke so zvezane," je dejala v pogovoru s skupino medijev, tudi STA.

"Glede Slovenije - to je za nas zelo občutljiv položaj (...) Zelo me skrbi izjava za medije, ki jo je pred nekaj dnevi podal generalni državni tožilec," je v četrtkovem pogovoru dejala Kövesi, prva evropska glavna tožilka na čelu evropskega javnega tožilstva, ki je postalo operativno v torek.

Generalni državni tožilec Drago Šketa je prejšnji teden dejal, da bi vladina razveljavitev postopka imenovanja evropskih delegiranih tožilcev lahko pomenila arbitrarni poseg v neodvisnost državnega tožilstva in odločitev v nasprotju z ustavo.

Vlada se je nato po več mesecih zavlačevanj dejansko odločila ponoviti postopek, ker da Državnotožilski svet ni predlagal dovolj kandidatov; po mnenju vlade bi moral predstaviti najmanj šest kandidatov. Stroka je to argumentacijo zavrnila.

Kövesi je v povezavi s tem izpostavila, da so bili ves čas v tesnem stiku s slovenskimi oblastmi, da je bil postopek izbire končan v začetku decembra in da je bil vse od takrat predlog na mizi vlade, pa ni v teh šestih mesecih nihče rekel, da bi bilo s postopkom kaj narobe.

Kot že večkrat v minulih dneh je evropska glavna tožilka tudi tokrat poudarila, da lahko evropsko javno tožilstvo začne delati tudi brez dveh evropskih delegiranih tožilcev iz Slovenije, a da to občutno zmanjšuje raven zaščite finančnih interesov EU v Sloveniji.

"Vseh sumov goljufij ni mogoče učinkovito preiskati brez evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji," je opozorila. Pomanjkanje lojalnega sodelovanja slovenskih oblasti po njenih besedah zelo resno spodkopava ne le učinkovitost evropskega javnega tožilstva, temveč tudi zaupanje v nadzor nad sredstvi EU v Sloveniji.

"Vseh sumov goljufij ni mogoče učinkovito preiskati brez evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji."

Laura Codruta Kövesi,
evropska glavna tožilka

Kdo bo prevzel delo dveh evropskih delegiranih tožilcev v Sloveniji? V izrednih okoliščinah lahko preiskavo prevzame evropski tožilec iz Slovenije Jaka Brezigar. Nekatere primere pa je mogoče izjemoma dodeliti drugim državam. "A to ni vzdržna rešitev," pravi Kövesi.

Vsi evropski tožilci so namreč že polno zaposleni. Na primer, evropski tožilec iz Slovenije je član dveh tričlanskih stalnih senatov in po njihovih ocenah bo moral vsak stalni senat nadzorovati več kot 250 primerov na leto, je pojasnila evropska glavna tožilka, ki upa, da bodo slovenske oblasti to razumele in čim prej posredovale predlog kandidatov.

Slovenski premier Janez Janša je v minulih dneh v odziv na očitke Laure Codruta Kövesi zapretil z izstopom Slovenije iz projekta. "Vsaka država se iz njega lahko tudi umakne. Še nekaj podobnih političnih izjav, pa bo 6/27," je zapisal na Twitterju.

Evropska glavna tožilka ni želela komentirati možnosti izstopa sodelujoče članice iz projekta in postopkov v tem primeru, saj da to ni naloga evropskega javnega tožilstva, temveč se je treba s temi vprašanji obrniti na Evropsko komisijo in Svet EU. Poudarila je le, da sodelujoče države morajo spoštovati svoje obveznosti.

Evropski komisar za pravosodje Didier Reynders je pred dnevi povedal, da bodo najprej počakali na pojasnila slovenskih oblasti, a da ni mogoče izključiti pravnega postopka proti Sloveniji. Ta bi sicer verjetno trajal več let in ne bi prinesel kratkoročne rešitve.

Na vprašanje, ali lahko kako ukrepa za odpravo zastoja, je Kövesi odgovorila: "Žal sem v najhujšem možnem položaju. Na podlagi uredbe nimam nikakršnih pravnih orodij, da bi lahko kaj naredila. Moje roke so zvezane. Počakati moram na predlog nacionalnih oblasti."

"Žal sem v najhujšem možnem položaju. Na podlagi uredbe nimam nikakršnih pravnih orodij, da bi lahko kaj naredila. Moje roke so zvezane. Počakati moram na predlog nacionalnih oblasti."

"Nimam nikakršnih orodij za pritisk, lahko le javno pojasnjujem položaj, da se bo vsakdo zavedal resnosti razmer," je poudarila. Evropsko javno tožilstvo ne bo moglo obravnavati vseh primerov, gre za ogromno odgovornost nacionalnih oblasti, je opozorila.

Prednosti evropskega javnega tožilstva

Pomembna prednost evropskega javnega tožilstva v primerjavi z dosedanjim stanjem je, da se bo kazniva dejanja v škodo finančnim interesom EU sedaj prvič preiskovalo integrirano, strateško in s telesom z nadnacionalnimi pristojnostmi, je izpostavila Laura Codruta Kövesi v pogovoru s skupino bruseljskih dopisnikov, tudi iz STA.

Te vrste kazniva dejanja namreč doslej niso bila prva prioriteta nacionalnih oblasti. Med članicami so zaradi različne stopnje osredotočenosti na te goljufije in zlorabe ogromne razlike. Medtem ko nekatere beležijo na stotine primerov, jih druge le pet ali šest. "Čistih držav ni," sicer poudarja glavna tožilka.

Prednost je tudi v tem, da bo mogoče zagotoviti več nadomestila škode, saj bodo imeli preiskovalci boljši pregled nad finančnimi transakcijami in bodo lahko prej našli premoženje, ki ga bo mogoče zaseči.

Evropsko tožilstvo pa bo tudi bistveno olajšalo preiskovanje čezmejnega kriminala.

Prvi primer, in sicer iz Nemčije, so zabeležili že v torek. Drugi je prišel isti dan iz Italije, kar po besedah glavne tožilke potrjuje, da elektronski sistem za evidentiranje primerov deluje. Posameznih primerov ne bodo komentirali, je izpostavila Laura Codruta Kövesi, saj da preiskava ne more biti učinkovita, če jo javno napovedo.

Glavna tožilka pričakuje primere s področja finančnega kriminala, goljufije v povezavi z DDV, še zlasti davčne vrtiljake, in tudi primere pranja denarja.

Na posebnem spletnem obrazcu lahko na zlorabe opozarjajo tudi državljani. Nekaj takšnih prijav so že prejeli. Najprej bodo pregledali, ali sodijo pod njihovo pristojnost. Te prijave so po besedah Laure Codruta Kövesi pomembne, saj so merilo zaupanja ljudi v njihovo delo.

V projektu evropskega javnega tožilstva sodeluje 22 članic. Izjema so Poljska, Madžarska, Švedska, Danska in Irska. Kljub temu bo evropsko tožilstvo lahko vpleteno v preiskave v teh državah. Na primer, če bo povezava med kaznivim dejanjem glede sredstev EU, storjenim na Poljskem ali ki ga je storil poljski državljan, in sodelujočo državo.

Če imajo kriminalci mercedes, ne moreš za njimi s kolesom

Kövesi priznava, da je neodvisnost lahko izziv, a da struktura tožilstva zagotavlja varovalke. Ob tem izpostavlja izjemen pomen politične podpore.

Za učinkovito delo so sicer po njenih besedah potrebne tri stvari: specializiran urad, ustrezna zakonodajna orodja, tudi posebne tehnike, kot je delo pod krinko, sploh ko gre za korupcijo na visoki ravni, ter dovolj človeških in drugih virov. "Če imajo kriminalci mercedes, ti pa moraš za njimi s kolesom, bodo imeli prednost," je ponazorila izziv.

"Naj kupujemo rože? Mislim, da ne. Ravnati moramo modro in zaščititi evropski denar."

Pomanjkanje kadra - v bistvu dovoljenja Evropske komisije za kadrovsko okrepitev - je po besedah glavne tožilke velik problem. Prosili so za 55,5 milijona evrov. Komisija jim je najprej želela nameniti 37,7 milijona, na koncu je odobrila 44,9 milijona, a potrebujejo vsaj 50 dodatnih analitikov in finančnih preiskovalcev v Luksemburgu, za kar pa nimajo dovoljenja.

"Naj kupujemo rože? Mislim, da ne. Ravnati moramo modro in zaščititi evropski denar," je dejala glavna tožilka in napovedala, da bo predlagala vrnitev določenega dela denarja komisiji, če ne bodo dobili dovoljenja za zaposlitev več ljudi. "Ne razumejo vsi uradniki, kako deluje tožilstvo in kaj potrebujemo," je dodala.