Ni moralna avtoriteta, je pa vsaj kalorijska

Predsednik republike iz Bruslja v razkošju neke zasebne sobe

K super pogovorom se podajo super kalorije, nam neposredno namiguje predsednik republike iz Bruslja v razkošju neke zasebne sobe. Da se rad predstavlja kot grešnik, ni prvič, tokrat je te dni za svoj instagram poziral z nečim, kar so najbrž okusni piškoti in zgolj za potrebe fotografskega trenutka usta pridržal odprta. Da bo tudi na ravni telesne govorice nedvoumno ujeto nam namenjeno v duhovičenje oblečeno sporočilo: tukaj sem in žrem. Ali kot je zapisal Dante Alighieri v svoji Božanski komediji: "da goltal sem brez srama".

Žretje in nenasitnost, tako značilna za sodobno potrošniško in neoliberalno družbo, sta izvorno najbolj povezana prav s prenajedanjem. Končno je požrešnost eden od sedmih smrtnih grehov in latinski izraz zanj, gula, prihaja iz glagola gluttire, kar pomeni »pogoltniti«. In res, Pahor nam s svojimi super kalorijami ob odprtih ustih uprizarja ravno to – goltanje.

Prezentirati lastno požrešnost

V svojem delu Summa Theologica (II-II, 148, 4) je sveti Tomaž Akvinski podal seznam petih načinov požrešnosti. Lahko zaidemo v preveč razkošno prehranjevanje, če je hrana draga in imenitna (laute), lahko uživamo hrano prekomerne kakovosti, preveč obdelano (studiose), včasih zaužijemo prekomerne količine in jemo čezmerno (nimis), včasih to storimo preveč hitro in nagloma (praepropere), ob tem pa smo lahko preveč zavzeti in strastni (ardenter).

Za Akvinskega je torej požrešnost neizmerno poželenje po jedi in od naštetih načinov sta prva povezana s samo hrano, preostali pa z načinom zaužitja. Žal znameniti sholastični teolog ni predvidel še ene možnosti, "požrešnosti" v prezentaciji lastne požrešnosti, tokrat na socialnih omrežjih.

Kajpak pri Pahorju ne gre le zgolj zanjo, temveč tudi za njeno promocijo in postavljanje. Predsednikove geste ne moremo kar odpraviti z oceno, da se nekdo predaja svojim majhnim grehom v smislu zahteve približanja ljudem, kar je njegova stalna gesta v pojasnitvi motivacije, tokrat v smislu "Poglejte, tudi sam sem grešen, tako kot vi".

Morala v času (ne)avtoritet

Če opisujem njegov permanentni populizem všečnosti kot flirtanje z ljudstvom, potem je tokrat njegovo zabavljaštvo našlo način koketiranja skozi majhne človeške požrešne razdosti. K temu moramo prišteti sam modus prezentacije na socialnem omrežju skozi eventizacijo, značilno za njegove instagramske objave, kjer se skozi dnevne objave fotografij vzpostavlja niz nekakšnih mikrodogodkov. Bruseljska objava zleknjenosti v fotelju se zato ponuja kot ena v nizu, flirtajoča požrešnost je nenadoma izskočila v svoji sporočilnosti kot pozornosti vreden samostojen dogodek. In kot takšnega ga moramo tudi jemati.

Z goltanjem se Pahor dejansko znova hvalisa na točki, ki jo rad izpostavlja skozi svojo misel, da ni in tudi ne želi biti moralna avtoriteta. Morda lahko rečemo, da je na popolnoma enak način, kot je svojo politično držo zgradil skozi antipolitičnost, tudi za ceno odpovedi bistvu politične funkcije, ki jo opravlja in dejansko njenega suspenza, podoben manever izpeljal tudi v sferi morale in zavzel nekakšno antimoralno držo? Gotovo pretirano, kajti opisana bahaška pregreha vendarle nima tolikšne teže. Težko bi rekli, da se tisti, ki se hvalisa s svojimi tovrstnimi grehi, in sam rad ponavlja, da obožuje čips ali da npr. ne kandidira za papeža, ko mu očitajo ljubezenske afere, odpoveduje svoji siceršnji moralnosti v ravnanju.

Vsekakor pa želi s takšnim receptom državljankam in državljanom subtilno signalizirati, da je "zgolj človek" z vsemi napakami in omejitvami. Kar je pač del zanj značilne populistične agende, s katero nas nenehno šarmira ob ustrežljivi pomoči medijev. Če že ne želi biti moralna avtoriteta, je pač lahko kalorijska.

Abstinenčna kriza, ne politična

"Mi imamo danes voditeljstvo vlade. Državnega zbora. Imamo tudi operativnost vlade in državnega zbora. Seveda zaradi te negotovosti je nekaj krčev, je nekaj zapletov. Vendar pa to še ni stanje, ki bi ga lahko označili za politično krizo." S to izjavo je pred dnevi predsednik povzročil splošno zgražanje, evidentno sprenevedanje se je odvilo celo po kolosalnem protestu 30.000 ljudi na ulici. Ogorčenje javnosti ob zanikanju dramatičnega političnega stanja v državi, ki izgublja demokracijo, je enkrat več služilo premišljeni zaščiti Janševe vlade. No, ampak zdaj vemo: politične krize ni, obstaja le abstinenčna kriza, če bo zmanjkalo piškotov.

**Članek je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**