Po svetu prisilno dela 160 milijonov otrok

70 odstotkov ali 112 milijonov otrok po svetu prisilno dela v kmetijskem sektorju, na drugem mestu je 31,4 milijona otrok, ki prisilno delajo v storitvenih dejavnostih. 16,5 milijona otrok pa prisilno dela v industrijskem sektorju.

Število otrok, ki prisilno delajo, se je v zadnjih štirih letih povečalo na 160 milijonov, kar je 8,4 milijona več. Napredek na področju odprave prisilnega dela otrok se je prvič upočasnil v zadnjih dveh desetletjih, ugotavljata v danes objavljenem poročilu Sklad Združenih narodov za otroke (Unicef) in Mednarodna organizacija za delo (ILO).

70 odstotkov ali 112 milijonov otrok po svetu prisilno dela v kmetijskem sektorju, na drugem mestu je 31,4 milijona otrok, ki prisilno delajo v storitvenih dejavnostih. 16,5 milijona otrok prisilno dela v industrijskem sektorju.

Poročilo sta organizaciji objavili pred svetovnim dnevom boja proti otroškemu delu 12. junija.

Poročilo tudi kaže, da je zaradi posledic pandemije covida-19 ogroženih še dodatnih devet milijonov otrok. Simulacijski model poleg tega kaže, da bi se ta številka lahko povzpelo celo na 46 milijonov, če otrokom ne bo omogočen dostop do ključnih programov socialne zaščite, so sporočili iz Slovenske fundacija za Unicef.

Šole ne obiskuje skoraj 28 odstotkov otrok, starih med pet in 11 let, ter 35 odstotkov otrok, starih med 12 in 14 let, ki prisilno delajo.

Ne glede na starost je delo otrok pogostejše med dečki kot med deklicami. Ob upoštevanju gospodinjskih opravil, ki jih otroci opravljajo vsaj 21 ur na teden, pa se razlike med spoloma zmanjšajo.

Danes objavljeno poročilo tudi izpostavlja, da se je zelo povišalo število otrok, starih med pet in 11 let, ki prisilno delajo. Ti otroci sedaj predstavljajo malce več kot polovico primerov po vsem svetu. Število otrok, starih med 5 in 17 let, ki opravljajo nevarno delo, torej delo, ki lahko škodi njihovemu zdravju, ogrozi njihovo varnost ali vpliva na njihov moralni razvoj, pa se je od leta 2019 povišalo za 6,5 milijona in sedaj znaša 79 milijonov.

"Nove ocene nam služijo kot opozorilo. Ne moremo le stati križem rok in pustiti, da nova generacija otrok odrašča v tveganih razmerah," je ugotovitve poročila pospremil direktor Mednarodne organizacije za delo Guy Ryder. Dodal je, da "socialna zaščita z elementi vključenosti poskrbi za to, da bodo otroci iz različnih družin lahko še naprej hodili v šolo kljub gospodarskim stiskam".

"Bistvenega pomena je povečanje naložb v razvoj podeželja in dostojni delovni pogoji na področju kmetijstva. Smo na prelomni točki in veliko je odvisno od tega, kako se bomo odzvali v danih razmerah. Zdaj je čas, da obnovimo svoje zaveze, vložimo dodatna prizadevanja, spremenimo razmere in prekinemo začarani krog revščine in dela otrok," je še pozval Ryder.

Napredek na področju odprave prisilnega dela otrok se je po ugotovitvah poročila prvič upočasnil v zadnjih dveh desetletjih. Med letoma 2000 in 2016 se je število otrok, ki prisilno delajo, znižalo za 94 milijonov, sedaj pa se je ta trend spremenil.

V Podsaharski Afriki je v zadnjih štirih letih pričelo delati dodatnih 16,6 milijona otrok, kar je posledica rasti prebivalstva, ponavljajočih se kriz, izjemne revščine in nezadostne socialne zaščite.

Celo v regijah, kjer so od leta 2016 zabeležili določen napredek, kot denimo Azija, Pacifik, Latinska Amerika in Karibi, ta napredek sedaj ogroža pandemija covida-19.

Zaradi dodatnih gospodarskih pretresov in zapiranja šol, kar je posledica pandemije, bi lahko otroci, ki že delajo, delali še dlje ali pod slabšimi pogoji, številne druge pa bi lahko prisilili v najhujše oblike dela zaradi izgube delovnih mest in prihodka v ranljivih družinah.

"V boju proti prisilnemu delu otrok izgubljamo tla pod nogami, zadnje leto pa nam te naloge ni prav nič olajšalo," je opozorila izvršna direktorica Unicefa Henrietta Fore.

"Zakorakali smo globoko v drugo leto globalne zaustavitve javnega življenja, zaprtih šol, gospodarskih pretresov in krčenja državnih proračunov, zato morajo družine sprejeti srce parajoče odločitve," je še dejala izvršna direktorica Unicefa ter vlade in mednarodne razvojne banke pozvala, naj "prednostno zagotovijo investicije v programe, ki lahko otrokom omogočijo, da prenehajo z delom in se vrnejo v šole, ter v programe socialne zaščite, ki družinam lahko pomagajo, da jim te odločitve že v osnovi sploh ne bo treba sprejeti".

m0UWAzTsCKQ

9Z-cIIhhaA8