Toninova borba proti revolucionarnim teoretikom

»Na Novo Slovenijo se lahko zanesete«

Prav bizarno je videti na trenutke, kako prozorno propagandistično in vsebinsko nebogljeno nastopa Nova Slovenija, tista stranka, ki se deklarativno kiti prav z nasprotnim: z vsebino, težo in pomembnimi nalogami, ki jih bojda morajo kot krščanski demokrati opraviti v slovenskem političnem prostoru.

Tokrat so pri Toninovih posegli po ožjem arzenalu Janševih propagandističnih domislic in taktik, med katerimi je v zadnjem času osrednje mesto zavzela očitno načrtna agresivna demonizacija stranke Levica, kjer sta SDS in NSi začeli demokraciji nevarno igro možne prepovedi parlamentarne stranke v opoziciji.

V kombinaciji s ponarejenim dokumentom v obtoku je obe stranki nenadoma začel motiti program te stranke, čeprav kot takšen obstaja že vrsto let in bi ga lahko problematizirali že kdaj prej. Ampak tokrat je Tonin, morda tudi zato, da bi prikril nečednosti s posegi njegove stranke v gospodarsko sfero, svojo ideološko igro začinil z vznesenim apelom k borbi in bojevanju proti ideološkemu sovražniku: »Po tridesetih letih samostojne Slovenije se bomo očitno morali ponovno boriti. Ne za samostojnost od Jugoslavije, ampak da ne bi na krilih mladih revolucionarnih teoretikov skrenili po poti Venezuele. Več v #PismaIzVlade«

Jugoslavija, Venezuela ali Evropa?

Plehka propaganda vladajoče SDS, ki se ji je Toninova Nova Slovenija priključila kot zvesti vojščak, očitno terja velike stopnje kopiranja in posnemanja, posledično pa tudi neinovativnosti. Hudo je spremljati cenenost propagandnih trikov, še huje je spremljati imitatorje. Če Janša reče Venezuela, mora za njim vsako psihopropagandistično floskulo ponoviti še prvak krščanskih demokratov. Če straši pred mladimi revolucionarnimi teoretiki, mora biti strah tudi Tonina.

Mimogrede, večjega komplimenta za teorijo že dolgo nismo videli – po odzivih sodeč ima očitno tolikšno moč, kot je ni imela že dolgo, kot se za argumentum ad metum (argument iz širjenja strahu) spodobi, pa nato našteje še nekaj famoznih življenjskih epizod iz polpretekle zgodovine, kakor da bi se lahko že jutri ponovilo, da bomo zaradi revolucionarnih teoretikov banane kupovali le še pri sosedih:

»Zato ne bomo dopustili ponovnega družbenega eksperimenta pod vodstvom teoretikov iz Levice, ki spodkopavajo ustavno ureditev naše države, in odkrito grozijo vsem, ki živijo od dela svojih rok. Nikakor si ne želim, da bi ponovno vozili na par-nepar, banane, pralni prašek in kavbojke pa bi kupovali v Avstriji.«

Ambicija je visoka: Levico odstraniti iz političnega prostora

Toninovo »pismo iz vlade« ne namiguje le na možno preverjanje protiustavnega delovanje Levice, ampak pod okriljem tridesete obletnice od osamosvojitve bodri, da moramo »na smetišče zgodovine« odvreči »preživete, zatohle in totalitarne politične sisteme«. Ambicija Nove Slovenije je torej postavljena bistveno višje, odstraniti Levico iz slovenskega političnega prostora.

Omenjena misel v svoji radikalnosti zato terja skrajno resno obravnavo. Tonin v pismu navaja, da smo pred tremi desetletji »rekli ne« centralnemu planiranju in socialističnemu samoupravljanju, zato se o tem menda ne moremo več pogovarjati, nato pa doda:

»Grožnje z nacionalizacijo in zasegi premoženja, preganjanje podjetnikov in vseh, ki v tej družbi delajo in ustvarjajo, zasmehovanje kristjanov, poveličevanje totalitarnih simbolov…«

No, igro na karto kristjanofobije smo že videli, nanjo v Novi Sloveniji zvito zaigrajo, ko jim teče voda v grlo, recimo ob interpelacijah ministrov. Ob tem Tonin ne pozabi omeniti svoje privrženosti svobodni gospodarski pobudi, podjetnosti, tekmovanju idej in pluralnosti vrednot, ki jih omenja kot »središčne vrednote zahodne civilizacije, ki so Evropo naredile za prostor blaginje, napredka in spoštovanja človekovih pravic«. Zato se bodo krščanski demokrati »odločno zoperstavili tovrstnim poizkusom«, kajpada bodo branili evropske vrednote svobode, varnosti, pravičnosti in človekovega dostojanstva, kot jih naštejejo.

Pozabijo pa dodati, kako je s kršitvami svobode slovenskih medijev v njihovi režiji, zakaj ob protestu Evrope podpirajo finančno uničevanje Slovenske tiskovne agencije, zakaj ob vsej ogorčenosti Evrope pomagajo zaustavljati imenovanje evropskih tožilcev iz naše države, zavihanih rokavov pa z velikim veseljem sodelujejo pri demontaži demokracije in vseh njenih sistemov po zgledu največjega demokrata v Evropi – Viktorja Orbana. Ne le to, tiho so tudi ob seznamu kršitev človekovih pravic, ki jih našteje komisarka Sveta Evrope, obenem pa pridno molčijo, ko isto komisarko Janša na vso moč žali!

Nanje se lahko zanese

V tem smislu imajo Toninova pisma še eno propagandno funkcijo: skozi neskončno iteracijo o »proevropskosti« odvračati od sebe sleherni sum, da opevane evropskosti v ravnanju Janševe in Toninove vlade dejansko sploh ni. Nič čudnega, če prvak NSi svoje pismo zaključuje s svojo staro prežvečeno mislijo, da so krščanski demokrati na politični sredini – najbrž le zato, da ne bi nekdo pomislil, kako ves čas pomagajo skrajni desnici. In če jo v vsem kopirajo, bi težko rekli, da so kaj drugačni od nje!

»Na Novo Slovenijo se lahko zanesete,« še dodaja v zaključku pisma. Drži, sliši se kot fraza, ki jo vsak dan ponavlja v pogovoru s predsednikom vlade.

**Članek je bil najprej objavljen na spletnem blogu IN MEDIA RES**