Zakon Janševe vlade omogoča gradnjo objektov, ki ob vodah nimajo kaj iskati

Prof. dr. Mihael Jožef Toman, biolog, ekolog in eden od največjih strokovnjakov za vode, je odločno proti spremembam zakona o vodah

»Kot biologa in ekologa me najbolj moti sprememba, ki spreminja 37. člen veljavnega zakona ter razširja možnost posegov na vodna in priobalna zemljišča za vse objekte v javni rabi v skladu z zakonom, ki ureja graditev objektov. Predlog s tem izenačuje priobalna in celo vodna zemljišča z vsemi drugimi zemljišči, v naseljih in zunaj njih, za katera je sicer potrebno vodno soglasje, in omogoča tudi gradnjo objektov, ki v odprti krajini ob vodah nimajo kaj iskati,« opozarja prof. dr. Mihael Jožef Toman, biolog in ekolog, dolgoletni raziskovalec strukture in funkcije celinskih voda in član strokovne skupine Univerze v Ljubljani s področja voda v uvodniku v majski izdaji publikacije 3+23 Univerze v Ljubljani. In nadaljuje: »Ta sprememba zagotovo vpliva na varovalno vlogo priobalnih zemljišč, ta pa imajo biodiverzitetno vrednost in samočistilen vpliv na vodna okolja. Nobene razlike namreč ni glede vplivov objektov za javno rabo in tistih za zasebno rabo, torej o zmanjševanju vplivov po spremembi zakonodaje ne moremo govoriti.«

Velika večina različnih strokovnjakov s področja voda razume spremembe zakona kot nevarnost znatnega zmanjšanja zaščite podzemnih vodnih virov in s tem varne oskrbe prebivalstva s pitno vodo.

Dr. Toman tako zanika vztrajanje ministra za okolje Andreja Vizjaka (SDS), češ da spremenjen zakon o vodah dejansko prinaša »oženje možnosti posegov na priobalna zemljišča« in da ga torej povsem napačno razume vsa civilna in strokovna javnost. Take trditve ministra so povsem nepodprte s stališči stroke, ki je tako rekoč enotna, da so spremembe zakona o vodah nesprejemljive in pomenijo poslabšanje zdajšnje zaščitev voda.

»Velika večina različnih strokovnjakov, ki delujemo na področju voda, razume spremembe členov Zakona o vodah kot nevarnost znatnega zmanjšanja zaščite podzemnih vodnih virov in s tem varne oskrbe prebivalstva s pitno vodo, kot jo poznamo danes,« piše dr. Toman, ki se sklicuje na več kot 40-letno raziskovanje vodnih ekosistemov in vplivih nanje. In nadaljuje: »Sam zato nikakor ne razumem spremembe zakonodaje kot izboljšanje stanja in zmanjševanje potencialnih vplivov.« Zanika tudi trditve Vizjaka, da je sprejem zakona prvenstveno namenjene možni porabi denarja za boj proti poplavam in čiščenju vodotokov: »Posegi v vodotoke in čiščenje strug danes to trditev negirajo.«

Nobena vlada, nobena politika s parlamentom vred si ne more vzeti pravice, da o tako pomembni spremembi odloča brez strokovnih razprav in mimo volje ljudi.

Ob tem se odpira relevantno vprašanje, ali minister Vizjak namerno zavaja glede vsebine zakona o vodah. Nikakor namreč ne gre pozabiti še ene sprva predlagane spremembe, s katero bi bila na vodovarstvenih območjih po novem omogočena gradnja odlagališč odpadkov in proizvodnih naprav z nevarnimi snovmi. Ta škodljiv predlog je bil iz predloga zakona o vodah umaknjen šele po ostrem pritisku civilne družbe, sicer bi ga minister Vizjak ohranil in koalicija vladne SDS v parlamentu uzakonila.

Dr. Toman v svojem prispevku opozarja tudi, da bodo spremembe vodne zakonodaje zanesljivo imele dolgoročne vplive, ki se jih očitno ne zavedamo dovolj. »Prav zato je previdnostni koncept v okoljevarstvu in naravovarstvu doktrina, ki jo mora zakonodaja upoštevati. Tako spremenjena pa ga po mojem prepričanju ne.« In doda: »Prav zato si nobena vlada, nobena politika s parlamentom vred ne more vzeti pravice, da o tako pomembni spremembi odloča po skrajšanem zakonodajnem postopku brez strokovnih razprav in tudi ne mimo volje ljudi, še zlasti zaradi 70.a člena Ustave RS, ki opredeljuje pravico do zdrave pitne vode za vse.« Dr. Toman zaključi, da smo več kot ponosni na dejstvo, da lahko pijemo vodo iz pipe: »Naj tako tudi ostane.«

Pitne vode so v Sloveniji še vedno zdrave, zato smo več kot ponosni na dejstvo, da lahko pijemo vodo iz pipe. Naj tako tudi ostane.

Usodo zakona o vodah bo odločil referendum, ki ga je koalicija naklepno zamaknila v sredino julija (11. julij). Referendumsko vprašanje bo: "Ali ste za to, da se uveljavi Zakon o spremembah in dopolnitvah Zakona o vodah (ZV-1G), ki ga je sprejel Državni zbor na seji dne 30. marca 2021?". Da bo zakon zavrnjen, morata biti izpolnjena dva pogoja: večina volivcev, ki bo veljavno glasovala na referendumu, se mora izreči proti zakonu, hkrati pa mora ta večina predstavljati najmanj petino vseh volilnih upravičencev v Republiki Sloveniji, tj. okrog 342 tisoč ljudi.