Vsako odprto in strpno mesto potrebuje prostore, kot sta Pekarna in Metelkova

Če ni tovrstnih prostorov nepokornosti, je vse, kar preostane, kapital

Avtonomni kulturni centri, kakršen je mariborski kulturni center (KC) Pekarna, so pomemben del mestne skupnosti, ki spodbuja ustvarjalnost in prispeva k razvoju družbene kritičnosti. Ne gre toliko za same stavbe, ampak vsebino, ki je z razlogom tam, kjer je, zato jih ni mogoče kar tako seliti okoli, so poudarili sodelujoči na javni tribuni.

"Prostori kot Metelkova, Rog in Pekarna zadovoljujejo široko paleto potreb mesta, ki jih ne more zadovoljevati nič, kar je povsem normirano in ujeto v neke predpise, razpisne mehanizme, normative in podobno," je v sredo zvečer na javni tribuni ob 27. obletnici obstoja KC Pekarna v Mariboru dejala samozaposlena kulturna producentka in aktivistka Tjaša Pureber. "Vsako mesto, ki se smatra za odprto, strpno, solidarno, potrebuje takšne prostore," je dodala.

Pojasnila je, da v takšnih prostorih potekajo različne aktivnosti, ki imajo velikokrat dolgoročne učinke, zato bi bila mesta brez njih drugačna. "Če nimaš tovrstnih prostorov nepokornosti, je vse, kar preostane, kapital," je prepričana.

Povod za razpravo, ki jo je priredil programski svet KC Pekarna, je nedavna obuditev ideje o selitvi uporabnikov tega centra na območje nekdanje tovarne MTT v Melju s strani vodstva Mestne občine Maribor. Kot je povedala Urška Breznik iz Pekarne Magdalenske mreže, so jih pretekle izkušnje z mestno oblastjo naučile, da morajo biti glede takšnih predlogov zelo previdni, zato so ob letošnji obletnici želeli sprožiti razpravo o pomenu samoniklih prizorišč, alternativne kulture in s tem KC Pekarna v Mariboru, preden bo prepozno.

Poudarila je, da uporabniki KC Pekarna pozdravljajo idejo o vzpostavitvi novega kulturnega centra v Melju, saj jih Maribor potrebuje več. A če bi tja želeli premestiti tudi njih, bi to po njihovem prepričanju pomenilo uničenje Pekarne.

"Mladi nočejo in ne potrebujejo ne nadzora ne kakršne koli oblike neposrednega vodenja od zgoraj navzdol. Živimo v obdobju, ko imajo občine preveč denarja in se zato obnašajo kot podjetniki. Denar imajo za beton, ne pa za ljudi."

Rajko Muršič,
kulturni antropolog in etnolog

Sociologinja in kulturologinja Jasna Babič je pojasnila, da avtonomni kulturni centri ne morejo biti umetno ustvarjeni, kar kaže pretekla slovenska izkušnja z ustanavljanjem mladinskih centrov. "Ponujanje nadomestnih prostorov nekomu, ki že dela v nekem prostoru, nikoli ne bo prineslo enakega rezultata. Še posebej, ko se cilja na mlade, se teh zadev ne more delati od zgoraj navzdol," je dejala.

S tem, ko se takšne centre oblikuje v javne zavode in podobne institucije, mestno vodstvo vzpostavlja nadzor nad njimi, kar je v nasprotju z njihovim bistvom. "Mladi nočejo in ne potrebujejo ne nadzora ne kakršne koli oblike neposrednega vodenja od zgoraj navzdol. Živimo v obdobju, ko imajo občine preveč denarja in se zato obnašajo kot podjetniki. Denar imajo za beton, ne pa za ljudi," se je strinjal kulturni antropolog in etnolog Rajko Muršič.

Podžupan Gregor Reichenberg je pojasnil, da je predlog za selitev Pekarne v Melje le ena od idej, ki jih na mariborski občini preučujejo v prizadevanjih za zagotovitev dodatnih prostorov za medicinsko fakulteto, ki se mora širiti zaradi pridobitve treh novih študijskih programov. "Razvijamo več različnih scenarijev. Radi bi pomagali vam in univerzi," je dejal.

Poudaril je, da so želeli le izmenjati poglede na to temo, da bi ugotovili, če bi lahko na ta način našli tudi kakšne pozitivne učinke za skupnost KC Pekarna. V vsakem primeru bodo na občini po njegovih besedah postopali v dialogu. "Zavedamo se, da je selitev dvorezen meč. Nekaj se lahko izgubi, a se lahko tudi kaj novega porodi," je poudaril.

Pr0btH_HzBs